Tillie Cole: "Skozi Savannah sem na papir prelila svojo zgodbo"

Foto: Instagram Tillie Cole

Iskreno moram priznati, da je bila Tillie Cole zame do začetka letošnjega leta popolna neznanka. Leta 2017 smo pri nas dobili prevod njenega romana Tančica z viticami, ki je nekako pobegnil mojim 'radarjem', zato sem po njenem prvem delu posegla šele letos, ko smo dobili prevedeno njeno izredno čustveno romanco, Tisoč mladostnih poljubov. Številni so mnenja, da je zgodba preveč 'pocukrana', jaz pa moram priznati, da me je navdušila. Moje mnenje o knjigi si lahko preberete tukaj. Tik pred poletjem in osem let po izidu prve knjige, je Tillie letos izdala nadaljevanje pod naslovom Tisoč zlomljenih koščkov, ki je že na voljo tudi v slovenskem prevodu.

Verjamem, da bo marsikdo posegel po tej zgodbi, tudi jaz jo bom poskušala čim prej vzeti v roke. In medtem, ko čakate na knjigo v knjižnici ali pa na trenutek, ko boste lahko zavili v najbližjo knjigarno, si lahko preberete intervju s pisateljico, v katerem je spregovorila o sami knjigi, njenih likih in od kod je črpala navdih za še eno čustveno zgodbo, s katero nas bo poskušala osvojiti.

Lahko najprej poveste nekaj o sebi?

Vsekakor! Rodila sem se in odraščala v severovzhodni Angliji. Imam angleško mamo in škotskega očeta (lahko si predstavljate ognjemet, kadar koli sta državi igrali med seboj v katerem koli športu!). Odraščala sem ob številnih konjih in živalih in po desetih letih življenja tu, tam in vsepovsod sem se vrnila domov v svoj mali rojstni kraj. Z možem sva par že od najstniških let in zdaj imava dva čudovita otroka, psa in mačko. Sem glasna in predrzna, v sebi pa skrivam mehko osebo. Rada imam ljudi in zgodbe ter živim za srečne konce.

Kdaj ste prvič odkrili svojo ljubezen do pisanja?

Vedno sem bila navdušena bralka. Oče me je že v mladih letih seznanil s Tolkienom in nikoli se nisem ozrla nazaj. Gospodar prstanov bo vedno moja najljubša serija knjig, skupaj z vsemi od Jane Austen in Charlotte Bronte. To so imena, ki so bila moj velik navdih. Tudi drugih je bilo na pretek, a zame so bili ti trije prvi in ​​najbolj pomembni. Med odraščanjem sem prebrala vse, kar mi je prišlo pod roke, vendar so bili ljubezenski romani tisti, ki so osvojili moje srce. Med čakanjem na zakonski vizum v Kanadi (tja sva se preselila zaradi moževe službe) sem nenadoma prvič imela prosti čas. Bila sem profesorica na srednji šoli, vendar sem morala čakati na vizum za delo. Tako sem se odločila, da se lotim pisanja! Nikoli prej nisem pisala in sem mislila, da se bom preprosto preizkusila v tem — najboljša spontana stvar, kar sem jih kdaj naredila! Ne vem zakaj, ampak zgodbe se kar pojavijo v mojih mislih. Za pisatelja je to blagoslov in prekletstvo. Blagor, saj imam toliko zgodb, ki jih želim povedati. Prekletstvo, ker nikoli nimam dovolj časa, da bi jih vse napisala! Vedno so mi bile všeč knjige, ki mi dajo misliti, ki me posrkajo vase in nasmejejo. Obožujem tudi čustvene zgodbe. Mislim, da je to jasno razvidno tudi iz mojih knjig.

Hiter krog kratkih vprašanj! Povejte nam:

Prva knjiga, ki se je spomnite, da ste jo brali: Hobit, z mojim očetom.

Knjiga, zaradi katere ste želeli postati pisateljica: Prevzetnost in pristranost.

Knjiga, o kateri ne morete nehati razmišljati: Karkoli od Sarah J. Maas! Njene zgodbe brezplačno živijo v mojih mislih.

Izšel je vaš najnovejši roman Tisoč zlomljenih koščkov. Če bi ga lahko opisali samo s petimi besedami, katere besede bi izbrali?

Čustveno, zdravilno, premišljeno, življenjsko potrjujoče, polno upanja.

Kaj lahko bralci pri tej knjigi pričakujejo?

Kjer je roman Tisoč mladostnih poljubov ločil ljudi, je moja želja za Tisoč zlomljenih koščkov, da bi te ljudi počasi, košček za koščkom sestavila. Želim, da resnično navdihne ljudi, da živijo najboljše, kar lahko, in to v čast vsem, ki so jih izgubili.

Od kje ste črpali navdih za roman Tisoč zlomljenih koščkov?

Tako, kot je roman Tisoč mladostnih poljubov rodil potem, ko se je moja družina leta borila z neozdravljivimi boleznimi, se je tudi zgodba romana Tisoč zlomljenih koščkov rodila iz osebnih doživetij. Temelji predvsem na očetu, ki je imel neozdravljivo obliko raka. Na žalost sem pred dvema letoma očeta izgubila. Žalost, kot je še nisem čutila, me je res potrla. Potrebovala sem dolgo časa, da sem znova našla svetlobo. Ko sem to storila, sem vedela, da želim te občutke prenesti v knjigo. Tisoč zlomljenih koščkov je na koncu postal ta roman. Resnično je zgodba primerna za vsakogar, ki je kdaj ljubil in izgubil.

Kako ste izbrali, okoli katerega lika boste osredotočili zgodbo?

Liki kar pridejo k meni. Knjigo v glavi vidim kot film in lovim prizore. Tudi liki v moje misli pridejo na enak način. Nekako stopijo iz megle in se mi predstavijo. Dam jim ime, ostalo pa se samo izlije na strani, ko začnem pisati. Toda v zgodbi Tisoč zlomljenih koščkov sem želela v središče postaviti eno od Poppyjinih sester. Savannah sem izbrala, ker je bila najbolj introvertirana in čutila sem, da bi bila dober kontrast Poppy, ki je bila bolj družabna. Uživala sem v raziskovanju druge sestre Litchfield, ki je bila popolno nasprotje Poppy iz prve knjige.

Foto: Rada berem romance

Ali so bili kakšni trenutki ali liki, o katerih ste res radi pisali ali raziskovali?

V romanu se junaki odpravijo na pot zdravljenja okoli sveta. V pet držav. Mislim, da so moji najljubši deli prihajali z vsako novo državo in opisovali njihove kulture in verovanja. Kot nekdanjo učiteljico verouka me je to res zanimalo. Poleg Savannah in Caela mi je lik Dylana postal dragocen stranski lik. Všeč mi je njegova zgodba.

Prvi roman, Tisoč mladostnih poljubov ste izdali pred osmimi leti. Zakaj ste se odločili, da zdaj ponovno obiščete ta svet?

Zgodilo se je življenje in doživela sem žalost brez primere. Končno sem imela knjigo, za katero sem se spet počutila vredna tega sveta. Tako sem povedala svojo zgodbo skozi lik Savannah.

Kakšen je bil vaš postopek pisanja romana Tisoč zlomljenih koščkov?

To je bila najtežja knjiga, kar sem jih kdaj napisala. Bilo je veliko solz, veliko dni, ko nisem mogla pisati, saj se je žalost zdela preveč surova. Ampak sem se prebila naprej in sem tako ponosna na končno zgodbo. Osredotočala sem se na en dan naenkrat. Zgodbo sem strukturirala tudi na pet stopenj žalosti. Zelo me zanima, če kdo od mojih bralcev to opazi. Pomagalo mi je ohraniti neko strukturo in resnično raziskati vse vidike izgube nekoga in kaj to človeku čustveno povzroči. Bilo je hkrati zdravilno in mučno pisati o tem.

Ste imeli kakšen najljubši prizor v knjigi, ko ste pisali?

Japonska je bila moj najljubši del knjige. Vse to. Zdela se mi je najbolj zdravilna od vseh v knjigi obiskanih držav. Tudi najlepša po mojem mnenju.

S katerim izmed likov se počutite najbolj povezani in zakaj?

Savannah. Njena pot žalosti v veliki meri temeljil na moji poti. Mnogi elementi očetove smrti so vtkani v njene prebliske in izkušnje ob izgubi ljubljene osebe. Mislim, da sem jokala med vsakim poglavjem.

Kakšen je vaš pristop k oblikovanju sveta in likov?

Vsako knjigo, ki sem jo kdaj napisala, vidim v istem vesolju. Šalim se in to vesolje imenujem Tillieverse. Vse moje knjige, od temačnih do svetlejših zgodb, obstajajo v istem svetu. Vsi liki imajo zelo različna življenja, moralo in osebne zgodbe. Tam vedno začnem, potem pa, kot sem že rekla, preprosto pustim, da se zgodba naravno oblikuje. Nisem načrtovalka. Pustim, da zgodba teče. Pogosto nimam pojma, kako se bo roman odvil. Preprosto pustim domišljiji, da naredi svoje.

Kateri je najboljši in najslabši nasvet za pisanje, ki ste ga prejeli?

Najboljši je bil, ko so mi rekli, naj vedno primarno pišem zase. Najslabši nasvet je bil, naj pišem o tem, kar mi leži na srcu. Najslabše je pisati za trenutni trg in trende. Moje srce mi tega ne dovoli!

Kaj sledi zdaj?

Na čakanju imam več projektov. Kmalu bom skočila v svojo naslednjo pustolovščino za mlade odrasle. Novo čustveno zgodbo. Prekleto, ta je res težka! Lepa in navdihujoča, vendar vsekakor tudi čustvena, ob njej se boste lahko dobro zjokali.

Katere knjige so vam bile v letošnjem letu doslej najbolj všeč in ali je kakšna, za katero komaj čakate, da jo dobite v roke?

Našel sem avtorja po imenu Tal Bauer, čigar knjige sem požrla. Lepe knjige. Serija Park Avenue Prince od Elle Frank in Brooke Blaine. Navdušil me je roman The Graham effect od Elle Kennedy in Bride od Ali Hazelwood. Prebrala sem toliko priporočil, da bi lahko naštevala v nedogled! Še vedno sem velika bralka, zato vedno najdem nove dragocene zgodbe.

Foto: Knjigarna Felix

Ali lahko dve zlomljeni srci sestavita celoto …?

Tri leta.

Dvanajst mesecev.

Brezčasna žalost.

Odkar je Savannah Litchfield pred tremi leti izgubila svojo ljubljeno sestro, je živela le polovično. Zdaj, ko je imela sedemnajst let – kolikor je bila stara Poppy, ko je umrla –, je bolečina ob njeni postajala hujša kot kdaj koli prej. Ko Savannahin terapevt predlaga potovanje okoli sveta za pomoč najstnikom, ki jih je prizadela izguba, Savannah v to nerada pristane, s sabo na pot pa odnese neprebrani dnevnik, ki ji ga je zapustila Poppy.

Cael Woods je jezen na ves svet. Eno leto po izgubi starejšega brata – osebe, ki mu je pomenila vse – je njegovo življenje strmoglavljalo vse globlje v opojno praznino niča. Cael, nekoč najbolj obetavni hokejist v mladinski ligi, ne more več stopiti na led, ne da bi ga ohromili spomini na brata. Ko ga starši prijavijo na potovanje v tujino za žalujoče najstnike, o tem ne želi ničesar slišati, a naposled odpotuje.

Ko se Cael in Savannah podata na pot zdravljenja, se naučita drug v drugem iskati tolažbo in odkrijeta iskrico upanja, ki jo lahko prinese le drugi. In večkrat ko jima spodleti, bolj se celijo zlomljeni drobci njunih src, en košček za drugim.

Tisoč zlomljenih koščkov je čudovit roman o žalovanju, potovanju, ljubezni, prijateljstvu in upanju.

Ta knjiga je nadaljevanje presunljive uspešnice Tisoč mladostnih poljubov!