Foto: Knjigarna Felix
Naslov: Tisoč mladostnih poljubov
Originalen naslov: A thousand boy kisses
Avtor(-ica): Tillie Cole
Žanr: mladinska romanca,
Serija: Tisoč mladostnih poljubov, 1. knjiga
Založba: UČILA
Leto izida: 2024
Število strani: 367
Kratka vsebina:
Nepozabna ljubezenska zgodba, ki vam bo strla srce in vas utrdila v prepričanju, da prava ljubezen res traja večno.
"Poljubljal me je, dokler ni vsak del mene vedel, komu sem pripadala. Poljubljal me je, dokler se ni moje srce spet zlilo z njegovim – kot dve polovici ene celote."
En poljub lahko traja trenutek. Tisoč poljubov pa lahko traja vse življenje. Fant in dekle. Vez, ki se ustvari v trenutku in traja desetletje. Vez, ki je ne moreta pretrgati ne čas ne razdalja. Vez, ki bo trajala večno. Tako vsaj mislita.
Ko se sedemnajstletni Rune Kristiansen vrne iz rodne Norveške v zaspano mestece Blossom Grove v Georgii, kjer se je kot otrok spoprijateljil s Poppy Litchfield, ima v mislih samo eno stvar. Zakaj je deklica, ki je bila njegova druga polovica, ki je obljubila, da bo zvesto čakala na njegovo vrnitev, brez pojasnila prekinila stike? Runejevo srce se je pred dvema letoma, ko je Poppy utihnila, zlomilo. Ko odkrije resnico, pa ugotovi, da ga najhujša bolečina še čaka.
Moje mnenje
Nekaj dni zatem, ko je pri nas izšel prevod tega romana, so slovenski bralci na različnih koncih in krajih ponudili svoja mnenja. Enim je bila knjiga izjemno všeč. Drugim nekoliko manj. Vsi pa so se strinjali v eni stvari: da mora vsak ob branju te knjige pri roki imeti robčke. To sem v preteklosti prebrala že za marsikatero knjigo, pa na koncu nisem potočila niti solze, zato sem se odločila biti 'pogumna' in sem se v branje podala nepripravljena na to, kar me je čakalo. Kako zelo sem se zmotila. Iskreno povedano tako lepe, čustvene, žalostne in trpeče knjige še v življenju nisem prebrala. Zadnjih nekaj ur sem si razbijala glavo, kako naj napišem to mnenje, da bom povedala vse, a hkrati ne bom izdala preveč informacij. Kajti konec koncev si želim, da bi vsakdo imel možnost, da se ujame v čar te zgodbe, za katero sem prepričana, da še nobenega bralca ni pustila ravnodušnega.
Da na kratko povzamem, v središču zgodbe sta Poppy in Rune, ki se poznata že iz otroških dni. Na zelo preprost in povsem naraven način se njun prijateljski odnos razvije v nekaj več. Pisateljica je tako spretno z besedami prepletla njuni življenji, da dejansko sploh nisem opazila trenutka, kdaj je njun odnos preskočil iz prijateljstva v ljubezen. Imela sta drug drugega, se podpirala in izžarevala pristno ljubezen. Nič ni šlo narobe ... nato pa je nekega dne iznenada odjeknila novica, da se Rune z družino vrača na rodno Norveško. Tukaj pride do prelomnega trenutka v zgodbi. Vsega lepega je naenkrat konec in zgodba postane veliko bolj resna. Seveda se Rune po dveh letih vrne, vendar se zdi, da je njun odnos preprosto izginil. Izpuhtel v zrak. Oba sta se spremenila. Oba imata svoje skrivnosti, ki jih ne želita deliti drug z drugim. Toda kljub vsemu med njima še vedno tli plamen tiste močne ljubezni, ki je glavna sestavina celotne knjige.
Pisateljičina zamisel, da v zgodbo vključi element kozarca, ki ga mora Poppy napolniti s tisoč poljubi, ki jih bo prejela od svojih pravih ljubezni (v njenem primeru je ta prava ljubezen samo ena), se mi je zdela genialna. Zaradi hitre pripovedi sem skorajda poletela skozi prvo polovico zgodbe. Seveda sem pomislila: 'znova imam prav, pol knjige prebrane, pa nisem potočila niti solze'. Potem pa je prišla druga polovica knjige, ki mi je (dobesedno) zlomila srce. Celotno dogajanje je bilo tako čustveno, tako boleče in tudi tako žalostno, da sem zadnjo tretjino knjige brala ponoči, ko so že vsi spali, saj sem med branjem jokala kot dež. Tillie Cole je uspelo nemogoče. Skozi razvoj dramatičnega dela zgodbe mi je uspela posredovati prav vsak občutek, vsako čustvo in bolečino, ki so jo občutili glavni pa tudi stranski liki.
Če bi morala izbrati eno samo stvar, ki mi je bila pri tej knjigi najbolj všeč, bi vedno znova izbrala glavna lika, Poppy in Runea. Med njima vlada tako lepa harmonija, kemija, močna povezanost, da ne glede na to, kaj se med njima zgodi, vedno najdeta pot drug do drugega. Seveda je tudi v tej knjigi predstavljen tisti rek 'nasprotja se privlačijo'. Medtem, ko Poppy predstavlja svetlobo, srečo, ljubezen in veselje, je Rune poosebljanje jeze in besa. In ravno zaradi teh razlik se tako dobro dopolnjujeta. Moram biti iskrena in priznati, da me je na začetku med branjem morda malce odbijalo dejstvo, ker je pisateljica tako močna čustva med njima razvila, ko sta bila še otroka. Toda z napredovanjem zgodbe sem uvidela, zakaj je temu bilo tako.
Morda se mi je med branjem na trenutke določen prizor zdel malce preveč 'sladek', vendar je potrebno upoštevati, da konec koncev gre za prvo ljubezen, pri kateri se (skoraj vedno) cedita le med in mleko. Če bi bilo takšnih trenutkov kaj manj, ne bi bilo nič narobe, vseeno pa ti trenutki niso poslabšali same zgodbe.
Tisoč mladostnih poljubov je knjiga, umeščena v žanr mladinske romance, vendar jo lahko brez težav berejo tudi odrasli. Kot sem že omenila, gre za izredno lep in čustven roman, ki bo iz vas brez dvoma izvabil kakšno solzo. Ali dve. Ali pa kar celo ploho solz. Morda se na prvi pogled zdi, da je pred vami tipična romanca s preprosto zgodbo, vendar v sebi skriva zelo težko in realistično zgodbo, ki bi jo lahko (seveda v drugačnih okoliščinah) doživel vsakdo izmed nas. Če vas ni strah, da boste porabili tono robčkov, je to brez dvoma prava knjiga za vas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar