Foto: Rada berem romance
V literarnem svetu, kjer se žanri prepletajo in meje med svetlimi in temnimi zgodbami tanjšajo, izstopa ena avtorica, ki zna svoje bralce popeljati v svet, poln skrivnosti, strasti in čustvene globine. RuNyx je New York Times, USA Today in mednarodno priznana avtorica temne romance, najbolj znana po svojem gotskem romanu Gotikana in knjižni seriji Dark Verse. Njene knjige, napisane v različnih podzvrsteh — od temne sodobne romance do gotske in fantazijske — so prevedene v več kot dvajset jezikov in so se uvrstile na prestižne knjižne lestvice po svetu.
V ekskluzivnem intervjuju je RuNyx odkrila koščke svojega ustvarjalnega procesa, navdiha in osebnih izkušenj, ki oblikujejo njene intenzivne, napete in pogosto emocionalno nabite zgodbe. Bralce odpelje v odmaknjene kraje, kot je univerza Verenmore — kjer se skrivnosti prepletajo s prepovedano romanco — in razkriva, kako sama doživlja svet kot popotnica, pisateljica in strastna bralka hkrati.
V današnji objavi boste izvedeli, česa se je naučila med pisanjem, kako gradi napetost med liki, kateri avtorski vplivi so ji blizu in kako ohranja svojo ustvarjalno energijo skozi vsak nov projekt. RuNyx pogumno govori o svojih navadah, inspiracijah in strasti do pisanja — kar daje edinstven vpogled v miselnost avtorice, ki zna s svojo domišljijo prebuditi temne in čutne kotičke bralčeve domišljije.
Bi nam lahko povedali kaj o sebi?
Sem RuNyx, 31-letna avtorica ljubezenskih romanov za odrasle, ki posegajo po temnejših temah in podtonih. Objavljam od leta 2020, čeprav pišem že skoraj desetletje. Svojo zasebnost skrbno varujem in po naravi sem precej samotarska, a hkrati neizmerno uživam v povezovanju z bralci – kar je včasih prav zanimivo ravnovesje. Predvsem pa je vse skupaj neverjetno zabavno! Oh, in zelo rada odlašam.
Kako bi svojo knjigo opisali našim bralcem v samo treh pridevnikih in v samo treh stavkih?
Vedno sem bila slaba v takšnih izzivih, ampak naj poskusim. Trije pridevniki? Strašljiva. Skrivnostna. Seksi. Gotikana je moje ljubezensko pismo gotskemu žanru. Dogaja se v osamljenem gradu, prežetem s skrivnostmi, misteriji in napeto romantiko. To je prepovedana ljubezenska zgodba, ki raziskuje temne robove uma in skrite kotičke duše.
Pravijo, da Gotikana vsebuje večno romanco zgodbe Lepotica in zver ter gotsko napetost Drakule. Ali nam lahko podrobneje opišete, kako zgodba spominja na znane elemente klasične literature?
V zgodbi je nekaj brezčasnega, skoraj večnega. Bralec dobi občutek, kot da je prestopil med strani stare knjige – in da ta občutek ostane z njim še dolgo po zadnji prebrani vrstici. Okolje, ljubezenska zgodba in liki nosijo značilne elemente klasike: osamljen grad, plast za plastjo razkritih skrivnosti, enigmatičnega moškega protagonista in junakinjo, ki postopoma razpleta skrivnostno mrežo okoli sebe. Roman je moj poklon gotski literaturi, ki jo obožujem že od študijskih let. Drakula je v knjigi tudi večkrat neposredno omenjen, saj je pomemben del navdiha in vzdušja, ki sem ga želela ustvariti.
Ali nam lahko razkrijete kontekst romance (ne da bi izdali preveč podrobnosti) in kaj menite o priljubljenosti prepovedane ljubezni?
Romanca se razvije med novo študentko in njenim profesorjem. Čeprav sta oba v dvajsetih letih in med njima ni večje starostne razlike, je dinamika med študentko in profesorjem že sama po sebi zaznamovana z občutkom prepovedanega – še posebej na tej univerzi. Kar se sprva zdi zgolj fizična privlačnost, se postopoma razkrije kot večplastna, globoka in niansirana povezava. Kar zadeva priljubljenost prepovedane romance – prepovedani sadež je bil vedno najslajši, kajne? Takšen odnos ustvari izjemno napetost med liki, ki jo je kot pisateljica vznemirljivo raziskovati. Mislim, da ta motiv bralcem omogoča, da v varnem prostoru raziskujejo temnejše fantazije – brez obsojanja in z zagotovilom, da bo čustveno poplačilo na koncu vredno vse napetosti.
Kako ste izbrali prizorišče zgodbe?
Verenmore se mi je preprosto prikazal v mislih. Ta zgodba se ne bi mogla odvijati nikjer drugje, saj je tudi sama lokacija svojevrsten lik. Gozdovi, gore, jezero in grad – vsi ti elementi so ključni za vzdušje in energijo romana.
Bi se v resničnem življenju družili s svojo glavno junakinjo?
Absolutno. S Corvino si deliva kar nekaj lastnosti, zato verjamem, da bi se odlično razumeli in stkali pristno prijateljstvo.
S katerimi tremi besedami bi opisali svojo glavno junakinjo?
Edinstvena. Mistična. Tiha.
Česa ste se naučili med pisanjem te knjige?
Naučila sem se, da v življenju ne dobimo vedno odgovorov, ki si jih želimo – in da je včasih najpomembnejše prav to, da se naučimo živeti z neodgovorjenimi vprašanji. Pisanje te knjige je bilo zame na nek način proces sprejemanja te resnice.
Povejte nam o trenutku, ko ste izvedeli, da bo vaša knjiga izdana. Kdaj ste se kot neodvisna avtorica odločili za samozaložbo?
Ni šlo za en sam, prelomni trenutek. Preden sem se odločila za samozaložbo, sem svoje zgodbe objavljala na spletu, zato je bil moj prehod v izdajo knjig precej postopen. Sčasoma sem preprosto začutila, da moram tvegati. Kar zadeva 'klic', da želi založba Bramble izdati moj roman Gotikana – novico mi je sporočil agent, in to kmalu po mamini smrti. V tistem obdobju se mi je to zdelo kot drobna, a jasna luč na koncu tunela.
Ali med pisanjem sproti urejate besedilo ali počakate do konca prvega osnutka?
Vedno počakam do konca. Ko pišem, sem kot konj s prevezanimi očmi – popolnoma osredotočena na zgodbo, da se moji možgani ne začnejo preklapljati med ustvarjanjem in urejanjem. To pride na vrsto pozneje.
Ali obstajajo romantični tropi v fantaziji, ki so vam še posebej blizu?
Zelo rada imam zgodbe o sovražnikih, ki postanejo ljubimci. Ta dinamika ustvarja izjemno napetost, počasno stopnjevanje in čudovite čustvene vrhunce. Prav to postopno naraščanje je zame najokusnejši del romance.
Kakšen je vaš pristop k gradnji napetosti med glavnimi liki?
Pri meni je ta proces zelo intuitiven. Napetost si predstavljam kot dinamiko dveh magnetov, ki se postopoma približujeta in vstopata v polje drug drugega, ne da bi se zares dotaknila – energija med njima se le kopiči in kopiči, dokler končno ne trčita skupaj. Dokler imam jasno predstavo o tem, kdo sta lika in kakšen je njun notranji konflikt, se napetost organsko razvija sama od sebe.
Ko že govorimo o gotskem vzdušju in temni akademiji – kateri so bili vaši vplivi?
Veliko navdiha je bilo izkustvenega. Gotsko leposlovje sem študirala cel semester in me je globoko zaznamovalo. Drakula Brama Stokerja, Frankenstein Mary Shelley ter dela Edgar Allan Poe so zame temeljni mojstrski tečaj gotskega vzdušja. Pomemben vpliv je bil tudi moj čas v internatu in nekatere osebne izkušnje, ki so v mojem spominu naravno združile gotsko estetiko z akademskim okoljem. Šele leta pozneje sem spoznala, da ima ta kombinacija tudi ime – 'temna akademija'.
Se je vaš odnos do branja kot pisateljice spremenil?
Ne bistveno. Edina razlika je, da branje prilagajam temu, kar trenutno pišem. Če ustvarjam fantazijsko romanco, se izogibam branju podobnih zgodb, dokler rokopisa ne dokončam – zgolj zato, da moja podzavest ne bi nehote primerjala idej ali slogov. Sicer pa še vedno požiram knjige z enakim navdušenjem kot prej.
Katera je vaša najljubša gurmanska poslastica?
Oh, teh je preprosto preveč! Sem prava gurmanka od glave do peta.
Opišite svoj prostor za pisanje.
S prenosnikom in slušalkami lahko pišem kjerkoli. Ker veliko potujem, se moj razgled nenehno spreminja – enkrat so to visoke gore, drugič mestne panorame, tretjič neskončni oceani. Navdih črpam iz gibanja in spremembe; dokler lahko tipkam, sem doma kjerkoli.
Katere avtorje obožujete?
Bolj kot avtorje občudujem zgodbe. Vedno. Do pisateljev čutim veliko spoštovanje in njihovo delo me navdihuje, vendar so zgodbe tiste, ki ostanejo z menoj, ki me zaznamujejo in me vedno znova prevzamejo.
Ali obstaja knjiga, ki vam je spremenila življenje?
Kot otrok sem doživela veliko drobnih, a pomembnih vplivov različnih knjig. Harry Potter je zaznamoval moje odraščanje, prav tako zbirka Kurja polt, ki sem jo dobesedno požirala pri sedmih letih. Kasneje so name močno vplivala dela Edgar Allan Poe in Williama Shakespearja. Če pa moram izpostaviti dve knjigi, ki sta me posebej zaznamovali, sta to Drakula in Viharni vrh.
Kateri je vaš najljubši letni čas?
Tisti, ki ne traja predolgo. Ne maram, da se kateri koli letni čas zadržuje predolgo – rada imam spremembe in prehode.
Kako najraje praznujete rojstne dneve?
Preprosto. Čas preživim z ljudmi, ki jih imam rada, jem dobro hrano in se prepustim trenutku.
Katera je vaša najljubša vrsta hrane?
Obožujem hrano in rada preizkušam različne kuhinje. Italijanska, indijska, kitajska, japonska, mehiška, balkanska – izbira je odvisna od razpoloženja.
Kaj počnete v prostem času?
Potujem, berem, prakticiram jogo, gledam kriminalne dokumentarne filme in serije ter obiskujem lokalna zavetišča za živali.
Kaj bi sporočili svojim bralcem?
Neizmerno sem hvaležna za vso ljubezen in podporo. Vedno znova me gane, da lahko živim svoje sanje – in to zahvaljujoč toplim, čudovitim bralcem, ki mi zaupajo in v roke vzamejo moje knjige. Hvala.
Na koncu pogovora z RuNyx je jasno, da je njeno pisanje več kot le tvorba besed na strani — je potovanje skozi osebne izkušnje, strahove, radosti in skrivnosti. Njena sposobnost, da združi temno atmosfero z globoko romantično nitjo, tvori zgodbe, ki bralca ne spustijo iz svojih krempljev še dolgo po zadnji strani. Hvaležnost, ki jo izpoveduje svojim bralcem, je odraz njenega odnosa do ustvarjanja — intimnega, ranljivega in iskrenega. Hvala, RuNyx, za navdih, ki ga s svojimi knjigami prinašaš v življenja mnogih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar