Foto: Knjigarna Felix
Naslov: Pretkane laži
Originalen naslov: Artful lies
Avtor(-ica): Jodi Ellen Malpas
Serija: Dediščina družine Hunt, 1. knjiga
Žanr: sodobna romanca, skrivnosti, erotični roman
Založba: Učila
Leto izida: 2025
Število strani: 442
Kratka vsebina:
Ko dobi ambiciozna trgovka s starinami Eleanor Cole ponudbo za zaposlitev v podjetju Hunt Corporation, ne okleva. Skrivnostno podjetje namreč uživa izjemen ugled v svetu starin in umetnin. Potem ugotovi, da bo tesno sodelovala z razvpitim in neustavljivo privlačnim Beckerjem Huntom. Slovi po tem, da dobi, kar hoče, in Becker hoče Eleanor.
Ko Eleanor posrka v svet neprecenljivih umetnin, luksuznih avtomobilov in spletk, prestiž, ki ga doslej ni bila vajena, ni tisto, kar ji spodnese tla pod nogami. Znajde se v vrtincu neustavljive povezanosti, poželenja, ki ne popusti ... in vsega je kriv Becker Hunt.
Eleanor kmalu odkrije, da se pod površjem skriva več, kot se zdi na prvi pogled.
Zaljubiti se v Beckerja ni več le nespametno, ampak postane tudi nevarno ...
Odmaknita se, Jesse Ward in Christian Grey, čas je, da se zaljubite v Beckerja, neprekosljivega alfa junaka!
Moje mnenje
Tisti, ki redno spremljate moje objave, veste, da je ta knjiga na moji polici čakala že od novembra. Duologijo sem si priskrbela še pred knjižnim sejmom, da sem si zagotovila vstopnico za druženje z avtorico – in te odločitve nisem niti za trenutek obžalovala. Pretkane laži so vse, kar od zgodbe Jodi pričakujem – in še več. Roman je strasten, napet in dih jemajoč. Popolnoma me je očaral. Pri Jodi obožujem njene močne, energične junakinje in karizmatične alfa moške, ob katerih se šibijo kolena – in tukaj sem dobila natanko to.
Že sama premisa me je pritegnila. Svet umetnin, kjer vladata denar in vpliv, skriva pod bleščečo površino številne temne kotičke. Priznam, sprva sem pričakovala nekaj v slogu pustolovske skrivnosti, morda celo kanček arheološkega vznemirjenja. A zgodba je ubrala drugačno pot – bolj čustveno, bolj psihološko, a nič manj napeto. Namesto klasične pustolovščine sem dobila eksplozivno mešanico intrige, strasti in kompleksnih odnosov.
Eleanor je junakinja, kakršne imam rada. Divja, neodvisna, odločna. Po boleči izgubi in izdaji zapusti domače okolje ter se preseli v London, odločena, da začne znova. Želi si življenja po lastnih pravilih. Ko sprejme službo v prestižni korporaciji Hunt, si ne predstavlja, da bo njen novi delodajalec postal središče njenega sveta. Eleanor je čudovita kombinacija inteligence, ostroumnosti in nežnosti. Ima močan moralni kompas in ne odstopa od svojih načel. Navzven deluje samozavestno in neuklonljivo, a v sebi skriva ogromno sočutja in srce, ki ljubi globoko in brez zadržkov. Prav ta mešanica moči in ranljivosti jo naredi tako zelo resnično. Njena dinamika z Beckerjem je polna zbadanja, napetosti in besednih dvobojev, ki zgodbi dajejo poseben čar. Edino, kar me je zares zmotilo, je bilo to, da je Eleanor v Beckerjevi bližini prepogosto izgubila razum in sposobnost treznega razmišljanja. Dovolj je bil že njegov dotik, da mu je vse oprostila, kar je nekoliko omajalo njeno sicer močno in odločno podobo.
Becker Hunt pa … Becker je moški, ki ga ne moreš prezreti. Karizmatičen, intenziven, samozavesten – in da, neverjetno privlačen. A pod to hladno, skoraj nedotakljivo zunanjostjo se skriva razklan in ranjen moški. Preteklost ga preganja, skrivnosti ga bremenijo, nadzor pa mu predstavlja edino varno točko. Brez nadzora ne zna delovati. Njegov notranji boj je tisto, kar me je najbolj pritegnilo. Po eni strani si želi Eleanor odriniti, jo obdržati na varni razdalji, po drugi pa ga k njej vleče nekaj prvinskega, skoraj divjega. Postane posesiven, zaščitniški, eksploziven. Moja čustva do njega so bila prava vožnja z vlakcem smrti – od navdušenja do frustracije in nazaj. Včasih bi si zaslužil simbolično brco v zadnjo plat, a kljub vsem napakam ga je bilo nemogoče ne vzljubiti.
Kemija med Eleanor in Beckerjem ni le močna – je epska. Med njima preskakuje elektrika že ob najmanjšem dotiku. Njuna igra mačke in miši, nenehno približevanje in oddaljevanje, zbadanje in pritiskanje na šibke točke – vse to ustvarja napetost, ki je skoraj boleča. Dolgo se upirata, dolgo bežita pred tem, kar čutita, a pod površjem je jasno, da gre za nekaj globljega. Še posebej sem uživala v trenutkih, ko se Eleanor nauči igrati Beckerja v njegovi lastni igri. Ko mu vrne z enako mero samozavesti in ostrine. Takrat njuna dinamika postane še bolj kompleksna, še bolj zasvojljiva.
Posebno mesto v zgodbi imajo tudi stranski liki. Gospodična Potts s svojo neposrednostjo in toplino ter Beckerjev dedek z nežno modrostjo dodata ravno pravšnjo mero lahkotnosti in srčnosti. Njune interakcije z Eleanor in Beckerjem prinesejo ravnovesje napetosti ter zgodbo naredijo še bolj večplastno.
Zgodba proti koncu postane temnejša, bolj zapletena. Beckerjeva obsedenost z družinsko zapuščino in bremena, ki jih nosi, dodajo zgodbi dodatno plast skrivnostnosti. Prvi del romana je bolj osredotočen na like in njun odnos, v zadnji tretjini pa tempo močno pospeši. Zadnjih trideset odstotkov sem dobesedno pogoltnila. Nisem mogla odložiti knjige.
In potem pride konec.
Nepričakovan. Brutalen. Takšen, ki te pusti brez sape. Še zdaj se spomnim občutka, ko sem obrnila zadnjo stran. Bila sem osupla. Vse moje teorije so se razblinile. Napeti prepad na koncu je skoraj ubijalski – pusti te v popolnem nemiru in z neustavljivo željo po nadaljevanju.
Ta knjiga me je čustveno povsem razstavila. Med branjem sem kričala, vzdihovala, bila jezna in ganjena. Avtorica zna iz bralca izvabiti prav vsa čustva. Nasmeji te, razžalosti, te razjezi in ti hkrati zlomi srce. In prav zato je zgodba tako močna.
Pretkane laži je izjemna, osupljiva, strastna in zasvojljiva zgodba. Zelo romantična, a ne na klišejski način – temveč surovo, intenzivno in nepopolno. Knjigo toplo priporočam vsem, ki obožujete močne junakinje in kompleksne, nadzorujoče alfa moške, ki te spravijo ob pamet in ti hkrati zlezejo pod kožo.
In zdaj? Zdaj komaj čakam, da se zakopljem v nadaljevanje. Po takšnem koncu druge možnosti preprosto ni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar