Foto: Galarna
Naslov: Ne čisto moja
Originalen naslov: Not quite mine
Avtor(-ica): Catherine Bybee
Serija: Ne čisto, 2. knjiga
Žanr: sodobna romanca
Založba: Hiša knjig
Leto izida: 2023
Število strani: 390
Kratka vsebina:
Avtorica uspešnic New York Timesa, USA Today in WSJ Catherine Bybee je izdala drugi roman iz vznemirljive serije Ne čisto.
Mlada in lepa hotelska dedinja Katelyn »Katie« Morrison ima na videz vse. Toda ko se na bratovi poroki znova sreča z Deanom Prescottom, edinim moškim, ki ga je kdaj ljubila, Katie spozna, da v njenem življenju zeva praznina. Po obredu jo čaka še večje presenečenje: neznanec na njenem pragu pusti dojenčico.
Odločena je, da bo otroka obdržala, vendar zanj ne sme izvedeti nihče, dokler Katie ne ugotovi, kdo je mati. S tem ima polne roke dela in res ji ni treba tega, da bi naokoli vohljal še Dean, še zlasti, ker ji vzbuja čustva, za katera je mislila, da so že zdavnaj preteklost ...
Dean Prescott ve, da mu Katie laže glede otroka. V resnici ga ne bi smelo skrbeti, kaj počne ženska, ki mu je zlomila srce, in prav gotovo ne bi smel še vedno hrepeneti po njej, vendar si ne more kaj. Ve, da mora Katie zaščititi, in preveva ga močna želja, da bi ji bil blizu ob vsaki priložnosti. Toda ko bosta s Katie razrešila skrivnost, povezano z otrokom, se lahko njuna druga priložnost za srečo za vedno razblini.
Moje mnenje
Glede na to, da me je prva knjiga v seriji Ne čisto nekoliko razočarala, saj se mi ni zdela 'tista prava' zgodba, kakršne običajno piše Catherine Bybee, bom iskreno priznala, da sem z branjem nadaljevanja kar nekaj časa odlašala. Roman Ne čisto moja, ki so mi ga pri založbi Hiša knjig prijazno odstopili kot recenzijski izvod, je tako nekaj časa potrpežljivo čakal na svojo priložnost. Zato se jim tudi iskreno opravičujem, da je trajalo tako dolgo, preden sem zapisala svoje mnenje. Na srečo pa so se stvari tokrat znova postavile na pravo mesto. V zgodbi sem ponovno uživala, ob tem pa sem občutila tudi pravo olajšanje, saj je Catherine Bybee že vrsto let ena mojih ljubših pisateljic in sem res upala, da me znova prepriča.
Roman Ne čisto moja se začne s poroko Jacka in Jessie iz romana Ne čisto par, v ospredju pa sta tokrat Katie in Dean. Katie, Jackova sestra, je bila vselej nekoliko razvajeno, bogato dekle, medtem ko je Dean, eden Jackovih najboljših prijateljev, do nje že dolgo gojil močna čustva. Katie in Dean si delita skupno preteklost, ki sta jo pred drugimi skrbno skrivala – prav skrivanje njunega razmerja je bilo del zabave in vznemirjenja. Ko se je njuna zveza končala, sta oba igrala vlogo tistih, ki gresta naprej, saj sta bila prepričana, da drugemu nikoli ni bilo zares mar. Ko se zgodba začne razkrivati, hitro postane jasno, da sta drug pred drugim skrivala precej več, kot sta si pripravljena priznati, in da čustva med njima še zdaleč niso ugasnila. Priznati moram, da sta mi bila Katie in Dean kot lika izjemno všeč.
Morda je bila njuna skupna preteklost ali pa že dolgo prisotne iskrice tisto, kar ju je naredilo tako privlačna, a kakorkoli že – kemija med njima je bila naravnost vroča. Zelo mi je bilo všeč, da avtorica ni ostala zgolj v sedanjosti, temveč nam je postopoma razkrivala tudi njuno preteklo zgodbo. Tako nismo spremljali le tega, kar se dogaja tukaj in zdaj, ampak tudi dogodke izpred nekaj let, ki so ju oblikovali. To je zgodbi dodalo več globine in čustvene teže, ki je po mojem mnenju prvi knjigi v seriji nekoliko manjkala.
Katie mi je bila kot lik še posebej pri srcu. Z velikim veseljem sem spremljala njeno rast – tako očitne spremembe kot tudi tiste bolj subtilne, tihe premike v njenem razmišljanju in ravnanju. Postala je veliko več kot le bogato dekle z udobnim življenjem (čeprav se nikoli ni obnašala zares razvajeno). Zelo mi je bil všeč tudi razvoj njenega odnosa z mamo ter vsi drobni, a pomembni dogodki na poti, ki so jo izklesali v močno, samostojno in čustveno zrelo žensko.
Dean pa bo najverjetneje za vedno ostal na mojem osebnem seznamu moških, zaradi katerih ženske omedlevajo. Njegov južnjaški šarm, teksaški naglas in predvsem način, kako je ravnal s Katie, so bili preprosto neustavljivi. Bil je prekleto neverjeten – čudovit v vseh pogledih. Ob prizorih z malo Savannah se mi je skoraj stopilo srce, saj se je pokazala njegova mehka, zaščitniška plat. Dean je utelešenje vsega, kar si lahko želiš: je zvest prijatelj, predan brat, ljubeč oče in moški, ki zna stati ob strani ženski, ki jo ljubi.
In čeprav sem dokaj hitro slutila smer, v katero bo zgodba zavila, me to ni prav nič motilo. Ravno nasprotno – bila je čudovita pripoved o soočanju s preteklimi napakami, tako lastnimi kot tujimi, o odpuščanju in o iskanju notranje moči za nov začetek. Gre za zgodbo o tem, kako se naučiti spustiti tisto, kar nas bremeni, in se oprijeti tega, kar je v življenju resnično pomembno. O ljubezni, družini in pogumu, da sreče – ko jo enkrat najdeš – nikoli več ne izpustiš.
Knjigo Ne čisto moja bi priporočila vsem, ki uživate v romancah s tematiko druge priložnosti v ljubezni, močnimi čustvi in liki, ki niso popolni, a so zato toliko bolj pristni. Gre za zgodbo, ki poleg ljubezni ponuja tudi osebno rast, soočanje s preteklimi napakami in občutek topline, ki ostane še dolgo po zadnji prebrani strani. Idealno branje za vse, ki imate radi čustvene, a hkrati lahkotne zgodbe, ob katerih se nasmehneš, zaviješ z očmi – in morda tudi malo zavzdihneš.
Čeprav za zdaj še ni nobenih znakov, da bi bila tretja knjiga v seriji že v prevajanju, se je vseeno zelo veselim. Z velikim zanimanjem namreč pričakujem zgodbo Monice Mann in Trenta Fairchilda, ki sta me že v prejšnjih delih pritegnila kot lika in v meni pustila občutek, da se med njima skriva še marsikaj neizrečenega. Upam, da bomo tudi slovenski bralci kmalu dobili priložnost spoznati njuno zgodbo in se znova potopiti v svet, ki ga Catherine Bybee tako spretno in toplo gradi skozi celotno serijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar