Foto: Bukla
Naslov: Večni spomin
Originalen naslov: Always to remember
Avtor(-ica): Lorraine Heath
Žanr: zgodovinska romanca,
Serija: /
Založba: Hiša knjig
Leto izida: 2019
Število strani: 386
Kratka vsebina:
Tudi če mislite, da veste, kaj vse je moški sposoben narediti za svojo ljubezen, preberite to knjigo, ker bo premaknila meje mogočega v vaši domišljiji in čustvih.
Clayton ni želel prijeti za orožje in se boriti za konfederacijo, zato so mu v rodnem kraju vsi obrnili hrbet. Ne samo to, označili so ga za dezerterja in ga zaprli. Sovraštvo je prestopilo vse meje in nevzdržen stud, ki se je budil v meščanih v njegovi prisotnosti, je bil tako vseprisoten, da je dan za dnem rezal globoke rane v nežno dušo tega izjemnega moškega.
Meg, ki je v vojni izgubila moža in brate, mu je kot kazen naložila delo. Rekla mu je, naj izkleše spomenik vojnim junakom mesta. Da bo lahko čutil krivdo, ko bo vanj vklesoval imena padlih borcev. Tako sta nekaj mesecev, hočeš nočeš, dan za dnem preživljala skupaj in Meg je nanj začela gledati drugače. V njem je začenjala videti neomajno moč, neupogljivo hrbtenico.
Odkrila je, da se junak lahko skriva tudi v na videz strahopetnem moškem. Da je lahko zelo strastno tudi srce, ki je zaradi grenkobe okamnelo. In da prava ljubezen – enako kot pogum – raje šepeta kot vpije. Pogum ni širokoustenje in razkazovanje mišic, pogum je zvesto sledenje svojemu srcu in neomajni veri v dobroto.
Moje mnenje
Tale knjiga je nekaj let krasila mojo domačo knjižno polico, preden sem jo končno vzela v roke. Moj prvi odziv, ko sem jo prebrala je bil: 'Zakaj za vraga sem tako dolgo čakala?' Prebrala sem že več del Lorraine Heath, ampak moram priznati, da je to ena najbolj čustvenih in srce parajočih zgodb (njenih in v žanru zgodovinskih romanc) kar sem jih kdaj prebrala. Prepričana sem, da bi na prste ene roke lahko naštela število romanc, ki so me ganile do solz in roman Večni spomin se nahaja na samem vrhu tega seznama. Gre za pretresljivo, srce parajočo, neobičajno in izjemno zgodbo, ki predstavlja najboljše, kar lahko romantični žanr ponudi.
Priznati moram, da sem se v branje te knjige podala nadvse previdno, saj nisem želela brati o bojih in vojni, a je pisateljica v zgodbi na mojo srečo zaobšla nekaj podrobnosti tega boja, čeprav ni ravno varčevala s krutimi podrobnostmi o posledicah, ki jih vojne in boji pustijo za sabo. Kljub temu je bila ta žalosti polna zgodba napisana na način, da se bralec lahko res osredotoči na splošen koncept: Kako trdno stojite za svojimi prepričanji? Kakšna je vaša definicija časti in poguma? Kako ravnate z drugimi, katerih prepričanja se močno razlikujejo od vaših? Ali lahko priznate, da so prepričanja druge osebe pravilna, tudi če se razlikujejo od vaših?
Osrednji lik v tej zgodbi je Clayton Holland, ki je v svoji rodni vasi najbolj osovražena in zaničevana oseba, ker se ni želel boriti v vojni. Med svojimi sovaščani velja za strahopetca, toda že v uvodnih straneh knjige je jasno, da gre za moškega tihega dostojanstva, polnega časti in moči. V njem se v resnici ne skriva niti kanček strahopetnosti. Clayton je nadvse čudovit lik, ki se trudi preživeti v kraju, kjer so vsi v sovraštvu združeni proti njemu. Čeprav je zaradi svoje odločitve deležen obrekovanja, zatiranja, zasmehovanja, grdih besed in še bi lahko naštevali, njegovo življenje pa je prežeto z bolečino in trpljenjem, mu to vseeno ne preprečuje, da bi delal to, kar je prav, kar je častno. Jaz sem v njem videla moškega z močnimi prepričanji in pogumom, da se za ta prepričanja tudi bori.
Na drugi strani imamo Meg Warner, katero žene želja po maščevanju, saj Claytonu zameri, da se ni želel boriti v vojni, v kateri je sama izgubila moža in brate. Vsakič, ko vidi Clayja, se zdi, kot da bi nekdo na njeno rano posipal sol. Njegova prisotnost zanjo predstavlja nenehni opomin na to, kako je izdal in osramotil tiste, ki so ji bili najbližji. Ker ga želi soočiti s posledicami njegove odločitve, mu zada nalogo izklesati kip za padle v vojni, sama pa skrbno nadzira vsak njegov korak, hkrati pa s svojimi besedami skrbi, da tudi njegove rane ostajajo sveže odprte. Nikakor se ne strinjam z njenimi dejanji, a moram hkrati priznati, da jo razumem. Iz sebe je morala dati vso bolečino in trpljenje in na koncu je oboje usmerila proti osebi, za katero je verjela, da je njen največji sovražnik. Meg definitivno ni ena tistih popolnih glavnih junakinj, pravzaprav je zaradi njenega obnašanja sploh ni težko zasovražiti, a je pisateljica opravila res izvrstno delo, da jo je naredila človeško.
Na letni ravni preberem res ogromno romanc in vem, da pisateljice rade svoje junake popeljejo skozi zelo težke preizkušnje, vendar moram reči, da so me le redke zgodbe prizadele tako močno, kot me je prizadelo to, kar je Clay doživljal vsak dan, ne da bi ga kdo sploh vprašal, zakaj je sprejel takšno odločitev ali kaj vse je moral po tej sprejeti odločitvi pretrpeti. Da sploh ne omenjam, kaj je naredil za vse padle prijatelje v vojni, ko ostali prebivalci zanje niso niti s prstom mignili. Večkrat mi je iz oči spolzela kakšna solza, na eni strani za vse, kar je glavni junak preživljal, na drugi strani pa tudi zato, ker sploh ni težko verjeti, da bi se ljudje tudi v resničnem življenju enako obnašali.
Glede na vse zapisano moram opozoriti, da ta knjiga ni depresivna. Pri veliki večini ljubezenskih romanov je velikokrat prisoten en velik čustven trenutek ali prizor, ki se vtisne v misli bralca. Ta ima takšnih trenutkov dovolj za vsaj deset knjig.
Večni spomin je nežna, strastna in čustvena romanca s srečnim koncem in še posebej lepim epilogom. Skozi celotno branje konflikti med glavnima junakoma in stranskimi liki bralca spodbujajo k razmišljanju. Morda je Lorraine Heath v tej zgodbi želela izpostaviti pogum in moč ene osebe, a je ob zaključku poskrbela tudi za odrešitev vseh vpletenih, saj ne le Meg, ampak vsi prebivalci vasi Cedar Grove najdejo tisto, kar potrebujejo, da lahko nadaljujejo svoja življenja. Zame je to ena najboljših knjig, kar sem jih kdaj prebrala in bo v moji mislih brez dvoma ostala še dolgo časa. Če je še niste prebrali, jo morate obvezno vzeti v roke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar