Foto: authormeghanquinn.com
Na tem svetu obstaja en kraj, kjer je srečen konec (skoraj vedno) zagotovljen — med stranmi ljubezenskega romana. Prebivalka Kolorado Springsa, Meghan Quinn, uživa v tem dejstvu. Njene knjige, ki so ravno dovolj globoke in vsebujejo ravno dovolj strastnih prizorov, poskrbijo za raznolike bralce — za zaljubljene, skeptične in tiste z zlomljenim srcem. Meghan zna bralce s svojimi besedami zapeljati v prepričanje, da njihov srečen konec preži takoj za naslednjim sončnim zahodom.
Avtorica uspešnic iz lestvice časopisa USA Today je stroj za pisanje romanc, ki je napisala že krepko čez 60 knjig. Svoje prve knjige je objavila v samozaložbi preko platforme Kindle Direct Publishing, danes pa svoja dela izdaja na tradicionalen in neodvisen način. Prav vsaki napisani knjigi doda svoj pečat srca, humorja in vročih prizorov. Ko je začela svojo pisateljsko pot, se ji niti sanjalo ni, da bi našla tudi svoj srečni konec.
Plavolasa in energična Meghan je dekle iz Kalifornije, kjer je preživela večino svojih odličnih let, preden je pričela obiskovati kolidž v New Yorku. Na univerzi Binghamton je spoznala svojo bodočo ženo Stephanie Burnett, potem ko si je poiskala poletno službo v verigi restavracij Friendly's na vzhodni obali. Leta 2012 je Stephanie ugodila Meghanini prošnji in ji je za božič podarila Kindle bralnik in Amazonovo darilno kartico. Meghan se je na bralniku takoj podala na lov za brezplačnimi naslovi. Začela je kopati in naletela na Marie Force, priljubljeno pisateljico sodobnih romanc, katere knjige so v njej nekaj sprožile. "Všeč so mi bile zgodbe o dekletih v stiski, nato pa se je v enačbi znašel alfa samec, ki jim je priskočil na pomoč," je iskreno priznala pisateljica.
Med svojimi dolgimi vožnjami iz Binghamtona v službo po končani fakulteti je namesto, da bi že stotič predvajala goščenko Adele, sanjarila o knjigah, ki jih je brala, in o tem, v kakšne situacije bi sama želela te like postaviti. Kmalu je sedla za tipkovnico in iz sebe iztisnila športno romanco z vsemi možnimi tako imenovanimi 'tropi': drogah, varanju, spontanem splavu. "Zadnje besede te knjige sem pisala v solzah. Ni bila ravno dobro napisana, a sem si rekla, da moram zgodbo najprej hitro spraviti iz sebe, potem pa jo lahko urejam. Vse sem izbruhala iz sebe, nato pa sem se vrnila na začetek in videla, da nič ni imelo smisla, potrebnaj je bila res konkretne posodobitve," je priznala.
Čeprav literarni agenti niso odgovarjali na njena vprašanja, Meghan to ni preprečilo, da bi se lotila svojega novoodkritega hobija. Do leta 2013 je dokončala nekaj knjig. Njena mama je predlagala, naj jih izda v samozaložbi. Meghan je zamisel najprej zavrnila, tako kot mnogi avtorji, ki verjamejo, da je tradicionalno založništvo edina pot do uspeha. Sčasoma pa je le zbrala pogum in na platformo Kindle Direct Publishing naložila svoj prvi roman. Namesto, da bi rokopis le naložila in shranila na to platformo, ga je po pomoti objavila, kar je izvedela šele naslednje jutro, ko je prejela e-poštno sporočilo s čestitkami in pozivom, naj preveri svojo prodajo. Prodaja? Čez noč so trije ljudje knjigo kupili za 3,99$. Pri Amazonu je prvi mesec od začetka prodaje te knjige zaslužila 134$.
Do leta 2013 sta se Meghan in Stephanie poročili in preselili v Kolorado Springs, kjer je Meghan delala za enega od olimpijskih nacionalnih upravnih organov. Do leta 2016 je napisala 20 knjig in s prodajo zaslužila svojo prvo petmestno številko. Par je ravno premišljeval o zamisli, da bi Meghan pustila službo in se popolnoma posvetila pisanju, ko je višja sila poskrbela, da jima je bila ta odločitev prihranjena, Meghan so namreč odpustili. Čas ni bil ravno primeren, saj sta se z ženo ravno trudili posvojiti otroka. "Prijavili sva se na toliko različnih koncih. Nihče si ni želel izbrati lezbičnega para. Neverjetno je, kolikokrat so naju zavrnili ali pa sva pristali na drugem mestu," se spominja. Čeprav sta bili prepričani, da bo izguba Meghanine službe končala njune sanje o posvojitvi, ju je njun svetovalec potolažil, da je dobiček, ustvarjen s prodajo knjig, dovolj, za preživetje. Le 11 dni kasneje so ju poklicali, da sta bili izbrani za posvojitev. Njun sin se je rodil maja 2016.
Obstajala pa je še ena velika ovira, ki sta jo morali premagati za njun srečni konec: Meghanini bralci so domnevali, da je njim ljuba pisateljica poročena z moškim. Morda je bila to naravna domneva zaradi njenih vznemirljivih knjig o običajnih parih, med katerimi vzcveti ljubezen, vse skupaj pa je ovila v čudovite naslovnice, na katerih v veliki večini kraljujejo napol goli moški. S svojimi bralci je delila novico, da je posvojila otroka, zato so vedeli, da je poročena, nikoli pa ni uporabila osebnega zaimka svoje boljše polovice. "Sovražila sem čas, ko sem morala skrivati, kdo sem. Bila sem tako živčna, saj je moja celotna kariera temeljila na romancah, v katerih se moški zaljubljajo v ženske in obratno. Odločitev, da bralcem razkrijem svojo resnico, je bila res težka," je priznala.
Naredila je to, kar zna najbolje — napisala je pismo, v katerem je bralcem predstavila svojo ženo, in ga objavila na spletu. "Pred objavo sem deset minut kolebala, kaj naj naredim, saj sem bila na smrt prestrašena. Še nikoli v življenju nisem bila deležna tolikšnega števila spodbudnih in čudovitih odzivov. Ljudje so govorili, da ni pomembno kakšne romance pišem, pomembno je, da so ljudem všeč," je dejala, še vedno ganjena nad odzivom njenih bralcev.
Ovira premagana. Srečen konec? Seveda, z majhnim preobratom. Nekaj let kasneje je v stik z njima stopila mama njunega prvorojenca v želji, da bi posvojili otroka, ki ga je pričakovala. Pravo polnokrvno sestro njunega dečka. Takoj sta sprejeli in njuna družina se je povečala za še enega člana, vse to pa je omogočila Meghanina ljubezen do romanc in spretnosti s pisano besedo. "Toliko stvari se je zgodilo. Vse se je spremenilo. Dobila sem izhod, ki sem ga potrebovala, da sem lahko začela delati tisto, kar sem pogrešala vso življenje. Vso življenje se učimo. Tolikokrat mi je spodletelo pri različnih stvareh, a brez neuspeha nikoli ne uspeš," je dodala.
Brez dvoma ima Meghan za sabo zelo zanimivo življenjsko zgodbo, ki je bila polna vzponov in padcev, a je bila deležna, kot vsak dober roman, srečnega konca. Nisem prepričana, koliko je bilo pri nas doslej o tej pisateljici povedanega, a sem prepričana, da bomo ljubitelji romanc uživali v njenih delih. Pri založbi Hiša knjig so pred kratkim na prodajne police umestili prvi prevod njenih del v slovenski jezik, roman Prelomno poletje, ki je hkrati tudi prva knjiga v seriji Bratje Cane. V nadaljevanju si lahko preberete še kratek intervju s pisateljico, kaj je povedala o svojem ustvarjalnem procesu, pisanju in o svojih zgodbah.
Obstajajo kakšni 'tropi' v romantičnem žanru, ki jih ne marate in o njih ne marate pisati?
Trudim se izogibati vsemu, kar je povezano z otroki. Všeč mi je spontanost likov, ki nimajo nobenih odgovornosti. Sama imam dva otroka in za obvladovanje omenjenih otrok je potrebno veliko. Z otroci spontanost nekako izgine in to je težje napisati. Zdi se mi, da je celo psa težko vključiti v zgodbo! Nekdo mora za tega psa skrbeti, ga hraniti, voziti na sprehode in ves čas skrbeti, kje se nahaja. Tem stvarem se izogibam, če se le da. Preveč je logistike, nisem spletkarka, zgodbo imam začrtano v glavi, zato dodati element kakršen je otrok, je zame preveč. Druga stvar, ki bi jo težko vključila v svojo knjigo, bi bila kakršna koli vrsta amnezije.
Ste med tistimi, ki imajo vnaprej začrtano celotno zgodbo, ali preprosto sedete za računalnik in vidite, kaj se bo izlilo na papir?
Delam nekaj vmesnega. Tukaj so 'tropi' in sama situacija, kako se liki spoznajo in začnejo njihovo skupno zgodbo, to sta dve stvari, ki ju imam začrtani, nato pa se preprosto prepustim zgodbi. Običajno imam končni cilj, kaj naj bi se zgodilo. Na primer, v moji božični romanci sem se odločila za romanco iz majhnega mesta, zato sem morala začrtati mesto in soseske, na primer, katere trgovine so tam, kam lahko pošljem svoje like, s kom se pogovarjajo? Zato je moje načrtovanje bolj osredotočeno na svet in ne toliko na to, kaj se bo zgodilo v knjigi. Zapišem si like, kje živijo, kdo so njihovi sosedje, tako da imam splošno predstavo o tem, kaj se dogaja. To so stvari, ki jih načrtujem, vendar se dejanski zaplet zgodbe večinoma razvija skozi zgodbo. Zabavno je, ker nikoli ne vem, kaj se bo zgodilo iz trenutka v trenutek.
Na letni ravni izdate impresivno število knjig. Kako vam to uspe? Imate začrtan dnevni urnik pisanja?
Resnično imam zelo strikten urnik, ki se ga držim. Vem, kdaj moram pisati in kdaj sem prosta. Vse imam začrtano v koledarju. Potrebujem približno šest tednov, da napišem knjigo, to pomeni, da napišem približno 5.000 besed na dan. Ugotovila sem, da 5.000 besed na dan zelo enostavno dosežem. Imam določene ure, ko poskusim napisati čim več. Zjutraj običajno napišem 1.000 besed. Bila sem športnica prve divizije, dobila sem polno štipendijo za softball. Moje življenje je bilo zelo osredotočeno na postavljanje ciljev in na to, kako te cilje doseči, in to miselnost sem prenesla v pisanje. Na papirju sem videti kot robot, vendar sem človek! Sem samo ciljno usmerjena in imam res dobro delovno etiko. Pisanje mi je zelo zabavno, ni opravilo, tako da, ko se usedem za računalnik, zlahka opravim, kar moram, ker uživam.
Kaj vam je pri knjižnih turnejah najbolj všeč?
Vrhunec vsake turneje je pogovor z mojimi bralci. Rad komuniciram z njimi in jim postavljam vprašanja ter jim dam čas, da govorijo o sebi ali o knjigah. Pogovor z bralci me poživlja. Moj poklic je zelo samotarski in ko si nenehno sam za svojo mizo, se v človeku zbudijo negotovosti in vprašanja, koliko je komu sploh všeč, kar napišem, in koliko ljudi bo te knjige sploh vzelo v roke. Ko pride turneja, pride do tistega pristnega stika z bralci, ki v meni zbudijo občutke, da nekaj delam prav in da si to želim početi še naprej. Slišala sem toliko zgodb o tem, kako so moje knjige pomagale ljudem v težkih časih, kako so nekomu rešile zakon ali jim pomagale odpraviti bralni mrk. Moje najljubše zgodbe so, ko nekdo preživlja težke čase in so mu moje knjige pomagale pobegniti iz realnosti. To je res lepo slišati.
Kaj nam lahko poveste o tem, ko ste prvič sedli pisati s ciljem dokončati roman?
Bila sem pravi manijak. Knjigo sem napisala v enem tednu. Da, v enem tednu. Bilo je noro. Imela sem toliko za povedati, ker sem o tem neprestano razmišljala, medtem ko sem se v službo vozila uro in dvajset minut v eno smer. Ko so moji prsti udarili po tipkovnici, je vse zletelo iz mene.
Katera knjiga ali knjižna serija, ki ste jo napisali, je vaša najljubša?
Moram reči, da je to zelo težko izbrati, ker nanje gledam na različne načine. Določene knjige so mi bile všeč zaradi zgodbe ali ker so spremenile moje življenje in življenja mojih bralcev. Na samem vrhu bi bili bratje Cane (pri nas smo pred kratkim dobili prevedeno prvo knjigo Prelomno srečanje), ki so oda mojemu romantičnemu ozadju in temu, kar sem gledala med odraščanjem. So tudi velik del vesolja, ki sem ga ustvarila, povezujejo vse moje like skupaj v tem svetu, ustvarjenega je veliko več, kot sem kdaj pričakovala. Rada imam svoje hokejske fante, svojo serijo Agitator, tako zabavno je pisati o njih in preprosto obožujem skupino fantov, ki so lahko sočutni in pokažejo svoja čustva, mislim, da sem s to serijo te stvari zelo dobro pokazala in razvila. Reklal bi tudi, da obožujem svojo bejzbolsko serijo, bejzbol je moj najljubši šport, zato je bilo zelo zabavno pisati o tem.
Kaj je najboljše pri tem, da ste uspešna avtorica romanc? Kaj je najtežje?
Najboljši del je nenehno ustvarjanje, razmišljanje in nato ponovno iskanje. To je tako stara, klasična formula, vendar je moja najljubša formula vseh časov. Najtežje je poskušati ljudi ne zmešati s terminologijo med spolnimi prizori. Samo toliko dovoljenih besed je na seznamu, ki jih je dovoljeno uporabiti. Včasih je lahko omejujoč.
Kako vam uspe strastne prizore ohranjati tako sveže?
Njihovo ustvarjanje zna biti težko, vendar je vedno prisoten dražljiv trenutek ... na primer, rada imam trenutke, ko se glavna junaka drgneta drug ob drugega. Mislim, da je to zelo pomembno. Morda boste dobili nekaj malega, vendar ne boste dobili vsega. Poskušam ohraniti svežino. Vprašam se, kje sem nazadnje v prizoru uporabila vibratorje? Je prezgodaj, da bi ga znova vključila v zgodbo?Ali sem v zadnjem času napisala prizor pod prho? Sem v zadnjem času uporabila prizor na stopnicah? Poskušam se domisliti različnih situacij, v katerih bi lahko delovalo, vendar se prekrivajo, ker je seks seks in bo vedno tako, vendar poskušam v vsako knjigo vnesti novo situacijo. Vrnila se bom v svoj repertoar tega, kar sem naredila, da vidim, kako lahko stvari spremenim.
Kako pridete do vseh nenavadnih lastnosti/scenarijev, v katere se zdi, da se zapletejo vaši liki?
Moja mama in njene prijateljice so vedno mislile, da bom končala kot novinarka ali v nečem, kjer se pripovedujejo zgodbe, ko sem bila mlajša. Vedno sem rada pripovedovala zgodbe, rada sem razlagala podrobnosti in jih tudi malce napihnila. Vsekakor so mislili, da bom delala nekaj, povezanega s humorjem. V času srednje šole, sem vedno znova gledala serijo Prijatelji, zato mislim, da veliko mojega humorja izvira iz tega. Prepričana sem, da lahko v meni zaznate kanček Chandlerja Binga. Humor je enostavno del mene in obožujem pripovedovanje zgodb. Na nedavnem podpisovanju sem povedala zgodbo, ker me je nekdo vprašal, ali v svoje knjige vključim kakšno izkušnjo iz resničnega življenja, in verjetno sem več kot pet minut govorila o zgodbi, ki sem jo vključila v roman The mother road, kjer je glavna junakinja priča samozadoljevanju njenega brata, medtem ko se skriva v omari. To sem povedala dobrim 1.000 ljudem, medtem ko sem umirala od smeha. Šele kasneje sem pomislila, da sem svojega brata s tem grdo izpostavila, a ta zgodba je bila v tistem trenutku najbolj zabavna stvar. Pripovedovanje zgodb je v mojih genih, to je del mene.
Če po poklicu ne bi bili pisateljica, kaj bi danes počeli?
Pred tem sem se ukvarjal z načrtovanjem športnih dogodkov, verjetno bi ostal v tem svetu. Delala sem za specialno olimpijado, nato pa sem dobila službo pri nacionalnem upravnem organu. Ukvarjala sem se s koordinacijo dogodkov in načrtovanjem dogodkov. Vendar, če bi moral izbrati, kaj bi rad počel, bi bilo to načrtovanje porok. Opravila sem prakso in res sem mislila, da bom šla v to smer. Ljubim ljubezen in ves moj svet se vrti okoli romantike. Če ni poljubljanja, ni vzpostavljanja odnosa, tega nočem. Potrebujem 'srečno do konca svojih dni', hvala!
Na zapuščeni otok lahko s sabo vzamete 3 stvari (razen družine), kaj bi izbrali?
Vzela bi svoj Kindle, zvezek in pisalo, ter neskončne količine trail mixa (trail mix je vrsta mešanice prigrizkov, običajno kombinacija granole, suhega sadja, oreščkov in včasih sladkarij). Obožujem trail mix, še bolj pa obožujem monster trail mix. Želim samo rozine, arašide in bonbone M&M, nič drugega.
Nam lahko razkrijete vaše načrte za preostanek leta 2024?
25. junija bo izšel roman So this is war, ki je tudi zadnja knjiga v seriji Agitators. 20. avgusta je predviden izid romana Bridesmaid undercover, v kateri boste spoznali Hardyja in Everly, ki sem ju omenila že v knjigi Bridesmaid for hire. 22. oktobra se bomo že podali v praznične vode, saj boste v roke lahko vzeli mojo božično romanco How my neighbor stole Christmas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar