Foto: authorabbyjimenez.com
Oboževalci Abby Jimenez 'požirajo' njene slaščice in njene ljubezenske romane. Avtorica knjižnih uspešnic, kot je The friend zone in njena najnovejša Just for the summer, se je znašla na samem vrhu literarnih in kulinaričnih iger. "To so moji hobiji. Peka in pisanje sta meni dve ljubi dejavnosti, na kateri sem vedno gledala kot na hobi. Slučajno lahko počnem stvari, ki so všeč drugim, kar je super," je pisateljica povedala za spletni portal Today.
Prepletena zgodba o Abbyjini dvojni karieri se je začela leta 2007. Abby je takrat delala kot vodja maloprodaje, ko je izvedela, da pričakuje svojega tretjega otroka v treh letih. Šest mesecev pozneje je izgubila službo in začela se je truditi zaslužiti dovolj denarja za preživetje. "Odločila sem se, da grem na lokalni tečaj okraševanja tort samo zato, da bi vsaj za trenutek pozabila na svoje težave in depresijo, v katero sem zapadla," je razkrila. Kar naj bi bil obliž za začasno finančno stisko, je postalo temelj njenega uspeha.
Zagon njene pekarne
Abby nikoli ni nameravala začeti prodajati svojih pekovskih izdelkov, kaj šele odpreti in upravljati fizično pekarno. Toda računi so se kopičili in tako je videla samo eno izbiro: da iz svoje hiše lansira podjetje Nadia Cakes, ki je dobila ime po njenem srednjem otroku. Dve leti je pekla in prodajala izbrane kolačke iz svojega kalifornijskega doma, medtem ko so njeni trije otroci plezali po njej, kot opice.
Pisateljica, ki pravi, da je bila v tistem času kronično izčrpana, je končala z razvojem sindroma karpalnega kanala v obeh rokah. "Poškodba živca v desni roki je bila tako huda, da mi je zdravnik še isti teden odredil operacijo," je dejala.
V času okrevanja se je pisateljica znašla na robu duševnega in finančnega zloma. "Možu sem povedala, da ne morem več tako naprej. Ljudje, ki to počnejo imajo v lasti svojo pekarno oziroma slaščičarno, otroke pa vozijo v vrtec," se spominja.
Pisateljica je delala oboje hkrati, pripravljala je pekovske dobrote in hkrati pazila na tri otroke, medtem ko se je vse bolj zadolževala. Njen mož je mimogrede predlagal, da odpreta pekarno, zamisel, ob kateri je kar debelo gledala. Kljub temu se je že v kratkem znašla v banki, kjer je prosila za posojilo. Potem ko si je zagotovila posojilo v višini 5.000 dolarjev, se spominja 'strašljivega' trenutka, ko sta z možem svojima kreditnima karticama zaračunala 125.000 dolarjev dodatnih stroškov za samo odprtje podjetja. "Bila sva povsem brez denarja. Vedela sva, da greva dobesedno na vse ali nič. Ali bova uspešna in bova imela svojo pekarno ali pa bova izgubila hišo, avtomobile, dobesedno vse," pravi.
Če bi bilo Abbyjino življenje pravljica, bi to bil trenutek, ko bi jo posipali s čarobnim prahom in jo poslali v njeno novo fantastično življenje. Leta 2009 je v Palmdaleu v Kaliforniji odprla vrata pekarne Nadia Bakes. Pekarna je zaslovela s čudovitimi tortami, ki so bile videti kot izrezane iz kristala. Ena izmed tort je povzročila senzacijo na spletu, ker je bila tako zelo podobna določenemu delu telesa.
Abby priznava, da ni mogla dohajati povpraševanja, zato je njen mož pustil službo vodje maloprodaje in se ji formalno pridružil kot finančni direktor, ki je skrbel za finančno in logistično stran podjetja. V šestih mesecih je bila izbrana za TLC-jevo oddajo Fabulous cakes, ki ji je sledila oddaja programa Food Network, Cupcake wars, v kateri je s svojimi kolački, ki jih je navdihnila Rose Bowl, osvojila nagrado v višini 10.000 dolarjev.
Takrat je ugotovila, da je pripravljena odpreti podružnico svoje pekarne, vendar jo je prenasičenost slaščičarn v Kaliforniji spodbudila, da se je zazrla na vzhod. "Želeli smo se preseliti nekam, kjer bomo lahko doživljali vse štiri letne čase. Tako smo se odpravili na pet-tedensko potovanje po državi z vsemi tremi otroki z avtomobilom. V tem času smo šli skozi 23 zveznih držav. Ko smo prišli v Minnesoto, sva z možem takoj pomislila, kako lepo je tam," se spominja.
V treh mesecih je njena družina izpraznila dom v Kaliforniji in zamenjala palme za parke v novi zvezni državi.
Spotikajoče v literarni svet
Potem ko je Abby odprla ne le eno, ampak kar dve pekarni v Minnesoti, se je v njej znova zbudilo hrepenenje po nečem novem, zato je obrnila novo stran in v roke vzela ljubezenski roman, njen najljubši literarni žanr. "Želela sem si prebrati specifično vrsto romance, a sem to izredno težko našla. Želela sem si smešne zgodbe, ki ima tudi neko globino. Želela sem si brati zgodbe, ki bi bile realistične, kot da berem zgodbo osebe, ki bi jo poznala. Tako težko sem našla tisto, kar sem iskala in rekla sem si: 'Če je tako težko najti to, kar si želim brati, bo najbolje, da kar sama napišem romanco'," je dejala.
Brez dvoma bi bilo z Abby zelo zanimivo obiskati zabaviščni park, saj se zdi kot oseba, ki se premika samo z eno hitrostjo — kar je hitreje, kot je človeško mogoče — in se nikoli ne ozre nazaj. Toda ona se s tem ne strinja. "Pravzaprav nisem oseba, ki bi rada tvegala. V vsaki situaciji se zelo dobro zavedam tveganj. moj mož je tisti, ki me porine naprej in mi reče, da zmorem," je priznala.
Samooklicana pisateljica, ki ni nagnjena k tveganju, se je odločila napisati tisto, kar opisuje kot distopični roman za mlade odrasle, ki je bil prava katastrofa. Po nekaj nasvetih literarnega agenta se je odločila, da se preizkusi v pisanju sodobne romance. Knjigo je poslala novemu literarnemu agentu, ki se je odločil, da bo njeno delo ponudil založbam. Če berete to in mislite, da se je Abby rodila pod mavrico in spi na loncu zlata, vas bo sama hitro popravila. "Po tem vse ni bilo lepo in rožnato. Po tem je bilo vse zelo težko," je dodala.
Pravi, da je tako dolgo čakala na odziv založnikov, da je v tem času napisala osnutek svoje druge knjige, The friend zone. "Po devetih mesecih čakanja sem dobila ponujeno pogodbo za tri knjige. Dejansko sem v enem dnevu dobila dve ponudbi," je dejala. Zdaj seveda lahko začnemo ponovno razmišljati o tistem loncu zlata, na katerem naj bi spala.
Njena šesta knjiga, Just for the summer, je izšla 2. aprila letos, vendar je na dobri poti, da še poveča število svojih knjižnih del. "Po tej imam pogodbo za še dve knjigi. Mislim, da se ne bom nikoli ustavila, ker mi je preveč všeč," je iskreno priznala.
Na nek način se njen proces pisanja ni spremenil od tistih zgodnjih distopičnih dni. Uspeh je pripomogel k temu, da ima zdaj svojo hišo ob jezeru, v katero se lahko umakne, ko je to potrebno, ko mora 'izbruhati' 10.000 besed, vendar jo bomo najpogosteje našli pisati na kavču v dnevni sobi z računalnikom na njenih nogah. Svoj dom rada primerja z mednarodnim letališčem, skozi katerega nenehno tekajo trije najstniki in štirje psi. "To je zelo moteče in ni niti najmanj ugodno za moje delo," priznava.
Kljub temu Abby pravi, da je nagnjena k temu, da svoje rokopise zaključi nekaj mesecev pred rokom oddaje. "Če knjigo oddam na datum, ki je določen na pogodbi, že imam občutek, da zamujam," pravi.
O življenju se je učila iz ljubezenskih zgodb
Abbyjine knjige, ki so med seboj vse povezane, se popolnoma prilegajo žanru romantične komedije, s smešnimi prizori, ki mejijo na vroče strastne prizore. Vendar zanje ne bi mogli trditi, da gre za lahke romantične zgodbe. Njene knjige imajo resno nit, vpleteno med strani z liki, ki se spopadajo s tesnobo, nasiljem v družini in neplodnostjo. To je bila namerna izbira tematik, ki pa sprva ni bila dobrodošla. "Ena stvar, ki sem jo velikokrat slišala v obdobju zavrnitev je bila: 'iščemo lahkotnejše zgodbe, in 'trenutno izdajamo samo lahkotne romance'," se spominja pisateljica.
Zanjo so bili ti odgovori zelo frustrirajoči. "Ne morem si predstavljati, da bi napisala karkoli, kar ne bi vsebovalo teh pomembnejših tem, saj se romantika odvija v gubah vsakdanjega življenja. To so resnične stvari, ki se zgodijo resničnim ljudem, ko se zaljubijo," je prepričana pisateljica.
Abby verjame, da je vključevanje situacij iz resničnega življenja v zgodbe njena močna stran. "Vsaka moja knjiga je zdaj pod strogim nadzorom skupine beta bralk in strogo občutljivo branje. V vsaki svoji knjigi poiščem svetovalce za pomembne teme, zato se zdijo tako pristne in tako natančne," ponosno priznava.
Hkrati je ugotovila, da se je stigma okoli ljubezenskih romanov spremenila. Bralci in založniki vedo več kot pričakujejo, da bodo avtorji romanc ponudili mehak rokopis, ki ga je mogoče prebrati v enem dnevu in ga bodo nato postavili na stran. "Ko sem začela pisati, so obstajale knjigarne, v katerih ni bilo mogoče kupiti niti enega ljubezenskega romana. Takšnih primerov je danes vedno manj. Zdaj se zelo redko zgodi, da vstopim v neodvisno knjigarno in ne najdem oddelka z romancami. Ne samo, da založniki jemljejo žanr bolj resno, mislim, da ga tudi prodajalci jemljejo bolj resno. Mislim, da se veliko ljudi nauči, kako biti v zdravih, nestrupenih odnosih z branjem prave vrste romanc," pravi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar