Foto: Instagram Catherine Bybee
Odkar smo pri nas dobili prevedeno njeno prvo knjigo, Poročena do srede, si je Catherine Bybee nabrala veliko 'bazo' zvestih bralcev. Seveda več kot zasluženo, saj so njene knjige zelo berljive in sama osebno lahko rečem, da so mi bile prav vse njene knjige, ki sem jih do zdaj prebrala, zelo všeč. Zame je ona ena tistih pisateljic, katere knjigo bom slepo vzela v roke, ker že vnaprej vem, da me ne bo razočarala, ne glede na to, kakšno zgodbo je napisala. V nadaljevanju si lahko preberete intervju, v katerem lahko bolje spoznate pisateljico, njen način dela, kje najde navdih, zakaj so njena dela tako raznolika, zakaj ustvarja v žanru romanc, ...
Povejte nam nekaj o sebi.
Vedno sem najprej žena in mama. Šele nato sem pisateljica ... vsega, kar je povezano z romanco in ljubeznijo. Če ni srečnega konca, me ne zanima. Bodimo iskreni. Življenje je polno ... no ... življenja. Ker sem več kot desetletje svojega življenja preživela kot medicinska sestra na urgenci, si želim pobegniti v drug svet, ko v roke vzamem knjigo. In zdaj sama ustvarjam te svetove, v katere lahko pobegnete vi.
Ste si od nekdaj želeli postati pisateljica?
Da in ne. Dolga leta sem delala kot medicinska sestra na urgenci, kar mi je bilo všeč. Zgodi se življenje in stvari se spreminjajo, zato sem dobila priložnost da sem lahko eliko ur posvetila svoji strasti do pisanja. Nikoli si nisem mislila, da bom dejansko postala pisateljica, dokler nisem napisala besede 'konec' na svojem prvem rokopisu.
Če ne bi bili pisateljica, kaj bi počeli? Imate kakšno sanjsko službo, v kateri bi se želeli preizkusiti?
Biti polno zaposlena pisateljica je moja sanjska služba. Moje potovanje je sladko in nimam šefa, ki bi mi dihal za vrat.
Če bi lahko izbrali knjigo, v kateri bi živeli, katera knjiga bi to bila in zakaj? Bi si želeli postati lik v tej knjigi ali bi hodili samo na obisk?
Čeprav bi rada rekla, da bi z veseljem bila ena izmed junakinj v mojih knjigah, ne morem ravno reči, da bi si kaj takšnega izbrala. Verjetno zato, ker imajo vse moje junakinje resno prtljago. Družina, ki jim ni izkazala ljubezni, nenačrtovane nosečnosti, z nadzorom obsedeni sorodniki, ogromne denarne težave. Mislim, da ne bi želela živeti v tej bolečini, da bi prišla do velike nagrade. Po drugi strani pa ... Samantha v romanu Poročena do srede je opravila čudovito delo, ko se je ločila od drame in na koncu imela fanta, denar in čudovit seks (smeh). Če bi dejansko želela biti lik v knjigi, bi morala izbrati eno od svojih potovanj skozi čas. Vem, da bi bilo življenje v katerem koli časovnem obdobju brez tekoče vode ali straniščnih školjk popolna groza ... toda v mojih romanih, v katerih liki potujejo skozi čas, imajo vsi moji junaki in junakinje poseben dar ali moč, ki jim olajša življenje. Torej, če bi morala biti lik v svojih knjigah, bi bila Lizzy iz romana Redeeming vows. Je pametna, zajedljiva, ima neverjetno moč in halooooo? Fin? Tukaj govorimo o pravem lepotcu! Njam! In pri potovanju skozi čas vedno obstaja možnost potovanja naprej ali nazaj v času. Tako lahko dobimo najboljše iz obeh svetov. Ker pa imam napisanih veliko več sodobnih romanc, vam lahko tudi zaupam, da sem živela del življenja Jessice Mann iz romana Ne čisto par. Nekaj navdiha za uvodne prizore te knjige sem črpala iz svojih noči, ko sem delala na počivališču pri Dennyju v Ontariu v Kaliforniji. Nisem potrebovala veliko časa, da sem se vživela v lik, saj sem to doživela in izkusila na lastni koži.
Če bi imeli moč stopiti na strani katere koli knjige za 24 ur, katero bi izbrali in zakaj?
Izbrala bi eno izmed mojih knjig, ki govori o potovanju skozi čas, predvsem zaradi fantazije in magije. Kar zadeva moje sodobne knjige, bi si želela vstopiti v Blakeovo in Samino življenje, če ne zaradi drugega, zato, da bi uporabila njuno zasebno letalo.
Če bi lahko s to isto močjo skočili v svet vaše najljubše televizijske serije ali film, katero bi izbrali in zakaj?
Televizija in filmi ... to so tiste stvari, ki jih ljudje počnejo, ko ne pišejo, kajne? Ja, na to ne morem odgovoriti, ker me služba zaposluje v svojih domišljijskih svetovih.
Kaj vas najbolj privlači pri ljubezenskih romanih?
Hiter odgovor je, da obožujem srečne konce. Želim to zagotovilo, da bo par, ki se zaljubi v knjigi, na koncu ostal skupaj. Dolg odgovor je globoko zakoreninjen v mojem življenju. Kot mlada odrasla bralka sem odraščala v okolju, kjer v svoji bližini nisem imela niti enega primera ljubečih, zdravih, monogamnih odnosov. Ljubezenski romani so mi vlivali upanje, da je takšen odnos mogoč. Hitro naprej k mojim bralnim, pisnim navadam, ko sem odrasla ... V svoji dnevni službi sem bila zakopana v resnično in kruto življenje (preden sem napisala svoj prvi roman). Urgentni oddelek v bolnišnici ima veliko plasti drame in travme, zato sem, ko sem brala knjige, saj sem si želela manj resničnosti in več fantazije. S srečnim koncem. Na tej točki sicer berem tudi druge žanre, vendar se vedno nagibam k romancam.
Katera je vaša najljubša aktivnost, ki ni povezana z branjem?
Moja najljubša aktivnost, ki ni povezana z branjem so potovanja. Morda ste pričakovali drugačen odgovor ... na primer vrtnarjenje ali izdelovanje prešitih odej. Toda resnica je, da ko ne pišem, sem bodisi na letalu ali nameravam biti na letalu in nekoga nekje obiskati. Velik bonus k tej dejavnosti, ki ni povezana z branjem, so namigi za zgodbe, ki jih naberem, ko obiščem oddaljene kraje.
Ste kdaj izkusili ta tako imenovani 'sindrom vsiljivke'?
Mislim, da je lažje vprašanje, kdaj tega sindroma ne izkušam na lastni koži. Lahko rečem, da pri prvih dvajsetih romanih nisem bila prepričana, ali si zaslužim sedež za mizo objavljenih avtorjev. Dolgo po tem, ko sem dosegla vse sezname najbolje prodajanih knjig in dosegla svoj prvi milijon/pet milijonov bralcev ... hodila sem na konference in pričakovala, da me nihče ne bo prepoznal ali želel stati v vrsti, da bi se pogovoril z mano ali si želel moje podpisane knjige. Vendar temu ni tako. Hvaležna sem za vsakega bralca, ki me spomni, da si zaslužim sedež za to mizo objavljenih avtorjev.
Niso vse knjige za vse bralce ... ko začnete brati knjigo in vam preprosto ni všeč, kako dolgo berete, dokler je ne odložite?
Če začnem brati knjigo in ne čutim zgodbe, ji bom posvetila nekaj poglavij. Če bom videla, da ni zame, jo bom odložila. Na mojem seznamu je preveč knjig in preveč avtorjev, da bi izgubljala čas z nečim, kar mi ni všeč. Sem velika oboževalka tega, da se v knjigo poglobim le za vzorec in vanjo ne vložim preveč časa, če mi ne bo všeč.
Kakšna je razlika med biti pisatelj in biti avtor?
Zame je razlika med biti pisatelj in biti avtor preprosta. Pisatelj je nekdo, ki se dejansko usede in spravi zgodbo na papir. Ne morejo pa postati avtorji, dokler ne zaključijo zgodbe. Tam zunaj je veliko "pisateljev". Ljudje, ki pravijo, da pišejo knjigo, želijo napisati knjigo ali imajo odlično idejo, po kateri bi knjigo lahko napisal nekdo drug. In potem je tu še avtor, verjetno objavljen "pisatelj", ki vloži ogromno časa, dela in velikokrat tudi denarja, da bi napisano delo tudi objavil. Ne glede na to ali delo objavijo v samozaložbi ali na tradicionalen način, oboje zahteva veliko dela. Upala bi si reči, da je avtor vsak, ki je dokončal rokopis. Tudi če ni nikoli objavljen.
Ali poleg angleškega govorite še kakšen jezik? Ali v tem jeziku razmišljate drugače in ali to vpliva na vaše pisanje?
Prvič, ne bi šla tako daleč, da bi rekla, da tekoče govorim kateri koli drugi jezik. Vendar pa lahko brskam po straneh v španskem jeziku in povem svoje stališče. In potovati po Italiji in govoriti italijansko z nekoliko manj gracioznosti, a prekleto dobrim naglasom za oba jezika. Obožujem jezike! Navdušena sem nad vsemi, ki obvladajo drugi jezik in si to želijo v življenju. Ali razmišljam drugače, ko jih govorim ... hmmm? Predvidevam, da je odgovor na to vprašanje da. Počutim se nekoliko bolj svetovljansko in čutim, da imam rahlo prednost, ko poslušam, kaj ljudje govorijo, ko mislijo, da jih ne razumeš. Ali vpliva na moje pisanje? 100 %! Imam veliko junakov in junakinj, ki govorijo drug jezik in s tem zgodbe rastejo in se preoblikujejo v moji glavi. Ne vidim razloga, da pri ustvarjanju izmišljenih svetov ne bi uporabili vseh orodij, ki jih imamo na voljo. Oh, ja ... Tekoče govorim 'najstniški jezik'. To je fascinanten jezik, ki ni del nobenega visokošolskega učnega načrta, vendar ga je treba obvladati, da se lahko sporazumevate s svojimi otroki, ko so že v srednji šoli. Zelo priporočam!
Neizogibno je, da majhni koščki pisateljeve lastne osebnosti najdejo pot v like, ki jih ustvarijo. Če bi morali sebe vključiti v katerega izmed svojih romanov, ali bi bil vaš lik junakinja, neomajna najboljša prijateljica, komičarka ali zlobna mojstrica?
Da, da, absolutno da in zagotovo. Del mene je v mnogih likih v mojih knjigah. Eden od komentarjev, ki jih velikokrat dobim od bralcev, ki me poznajo na osebni ravni, je: 'Vedela sem, da si ti to napisala.' Rada bi bila junakinja, a najverjetneje bi bila najboljša prijateljica s komičnim pridihom. In če imam slab dan, bi brez težav stopila tudi v čevlje zlobnice.
Ko že govorimo o zlobnežih ... ali raje pišete like, ki so očitno zlobni že od trenutka, ko se prvič pojavijo v zgodbi, ali pa jih raje ovijete v tančico skrivnosti in presenetite bralce, ker tega niso pričakovali?
Oboje. Pri mojih sodobnih romancah je večina mojih zlobnežev malce skritih. V primeru romana Tvoja do torka so bili bralci popolnoma v temi, dokler si jaz nisem zaželela, da pridejo na plan in se z mano poigrajo. Moje romance o potovanju skozi čas pa so veliko bolj zapolnjene s slabimi fanti in dekleti.
V zadnjih nekaj letih so knjige z erotično vsebino in s tabu tematiko postale bolj sprejemljive – celo priljubljene – na knjižnem trgu. Kako, če sploh, je ta sprememba vplivala na vaš način pisanja lastnih ljubezenskih prizorov?
Ne vem, ali jih je to spremenilo. Vedno sem pisala s seksi pridihom. Verjamem, da ima vsak lik in par povsem drugačne spolne izkušnje. Vročina in intenzivnost sta edinstveni za vsako knjigo.
Nekoč so se avtorji morali zanašati skoraj izključno na medije, kot so časopisi in revije, da bi našli kritike o njihovih najnovejših delih. Zdaj, ko je internet vsem, ki imajo tipkovnico, omogočil, da postanejo kritiki na foteljih, ali je samo število ocen, ki so na voljo za vaše knjige, olajšalo ali otežilo soočanje s kritikami?
V tem poslu MORAŠ imeti debelo kožo. Ne bom osvojila vsakega bralca z vsako knjigo. Če mi ljudje želijo povedati, 'ni šans, da bi se to tako zgodilo', jih ne bom popravljala. Tudi če govorimo o temi, za katero iz prve roke vem, da se zgodi tako, kot sem jo zapisala v svojem delu. Živimo v družbi, kjer se ljudje več pritožujejo kot hvalijo. Imam nekaj neverjetnih ocen in čudovite bralce, ki si vzamejo čas iz svojega obveznosti polnega življenja, da me potrepljajo po ramenih. Za njih sem zelo hvaležna. To ne pomeni, da me ne moti koristen pregled na moje delo. Želim si, da bi bila vsaka knjiga boljša. Upam, da bo moje pisanje z vsakim dnem boljše ... in če nikoli ne dobim drugega kot pozitivne povratne informacije, ne vem, kako naj rastem. Toda tudi pisatelji smo ljudje. Zato bodite prijazni in konstruktivni. In za ljubezen ... če ne marate romantike, ne berite mojih knjig in mi potem govorite, kako ne berete romanc, a je bila moja v redu. To so ugibanja. Življenje je prekratko, da bi brali knjige v žanru, ki vam ni všeč.
Mnogi avtorji so se skozi leta razvejali v več žanrov. Ali obstaja določen žanr leposlovja, ki ste se ga vedno želeli lotiti, pa ga še niste poskusili?
Ne ... moja roka je v mnogih lončkih. Če imam željo pisati v žanru, to tudi naredim.
Katere so vaše najljubše knjige oziroma pisateljice?
Iz več razlogov občudujem Noro Roberts. Njena vztrajnost in razvoj sta navdihujoči. Berem tudi veliko novih avtorjev. Temu pripomore tudi dejstvo, da sem skozi leta imela priložnost veliko izmed teh avtorjev tudi sama spoznati.
Kje črpate navdih za vaše zgpdbe? Črpate navdih iz vsakdanjih stvari, morda iz svojih fantazij?
Navdih lahko najdem v pesmi, oddaji na televiziji, paru, ki hodi po ulici. Zagotovo črpam ideje iz življenja, veliko pa tudi iz lastne glave. Veliko ljudem sem že povedala, da pogosto pišem knjige po naslovih, ki si jih izmislim, kar je nenavadno, a zame deluje.
Ne čisto moja je druga knjiga v seriji Ne čisto in hkrati tudi zadnja vaša knjiga, prevedena v slovenski jezik. Nam lahko poveste nekaj o tej knjigi in zakaj jo bodo bralci vzljubili? Je potrebno najprej prebrati knjigo Ne čisto par?
Knjig ni potrebno brati po vrsti. Ta ljubezenska zgodba se sicer dogaja med dvema likoma, katera predstavim v prvi knjigi, Deanom in Katie, vendar v prvem delu nista bila tako zelo prisotna, le tekala sta skozi življenje z nekaj vprašanji, ki so si jih moji bralci morda zastavili med branjem. Kljub temu pa bi si upala trditi, da smo kot bralci vedno, ko beremo serijo, bolj vpeti v strani in like, če poznamo njihovo preteklost. Ko pišem knjižne serije, se zelo trudim, da ne ponavljam celotne prejšnje knjige, da bi svoje bralce 'seznanila' s celotnim dogajanjem iz prejšnje ali prejšnjih knjig. Držim se načela, da če bralec želi izvedeti več o prejšnji knjigi, jo mora prebrati. Povzetki v knjigah tudi mene kot bralko odvračajo, zato tega ne želim početi s svojimi bralci. Kakšen odstavek obrazložitve že, ne pa več strani ali celo poglavij.
S petimi besedami ali manj nam opišite Katie. In ne pozabimo na Deana – kakšen je?
Katie je seksi, prefinjena, samozavestna, zvesta, mama. Dean je seksi, predan, razdvojen, ljubeč, vdan.
Imate najljubši del v romanu Ne čisto moja?
Všeč so mi številni deli te knjige iz različnih razlogov. Všeč mi je, da odrešitev ni lahka ... in kako ni vsaka mati v knjigi popolna. Všeč mi je zvestoba in predanost med glavnima junakoma in sekundarnimi liki v knjigi. Všeč mi je dejstvo, da ta knjiga ni kopija prve knjige s preklopom v imenih likov.
Sodobne romance znajo bralce sčasoma začeti dolgočasiti, saj dobijo občutek, da se zgodbe ponavljajo po istem 'receptu'. Seveda se to zgodi, če ne najdejo pravih knjig. Se vam zdi velik izziv pisati sodobne romance?
Dobro vprašanje. Pravzaprav je izziv pisati sodobno romanco, v kateri ni magičnih živali in nihče ne odpotuje skozi čas. Konfliki, ki glavna junaka ločijo, pa so lahko prav tako dramatični. In notranji konflikt se ne spremeni, če gre za fantazijsko ali sodobno zgodbo. Občutki osebe oziroma lika so zelo podobni ne glede na okolje, v katerega se jih postavi. Kot avtorica obeh žanrov pa lahko povem, da lažje pišem fantazijsko romanco, saj lahko v zgodbo vključim karkoli in bodo bralci to sprejeli, če je dobro napisano seveda. Če svojim bralcem povem, da je Joe volkodlak in tri noči vsak mesec okoli polne lune postane kosmat, tako da se izogiba odnosom, moji bralci to sprejmejo kot ... 'V redu, gremo naprej!' Če pa svojim bralcem povem, da je Joe utrujen poslovnež, ki se izogiba razmerjem, ker ne zaupa ženskam, se moji bralci sprašujejo zakaj. Kaj se je zgodilo, da je utrujen? Je bila kriva druga ženska? Mu je zlomila srce? Postavlja se več vprašanj in jaz kot pisateljica moram narediti Joejev lik verodostojen in vsa njegova dejanja upravičiti, da lahko vsak reče: 'V redu, vidim, da se to dogaja.' Kljub temu so sodobne romance brezmejne. Vsaka oseba, ki jo vidite hoditi po ulici s poročnim prstanom ali vse osebe, ki se držijo za roke ... vsaka izmed teh oseb ima svojo zgodbo. Lahko so kdorkoli, v kateri koli fazi svojega življenja, in imajo za povedati ljubezensko zgodbo. Od naključnih srečanj do zmenkov na slepo. Vsi imajo preteklost, vsi imajo prihodnost. Niti dve zgodbi nista enaki in za bralce sodobnih romanc je lepota najti glas pisatelja, ki te na koncu knjige nasmeje, ti pomaga obračati strani in iz tebe izvabi vzdihe sreče.
Ko govorimo o romantiki, kaj mora po vašem mnenju imeti knjiga, da je popolna?
Nisem prepričana o popolnosti, vendar mislim, da mora vsaka knjiga imeti dva privlačna lika, do katerih je bralcem dovolj mar po le nekaj prebranih straneh, da bodo še naprej brali. Nekateri deli so lahko predvidljivi, kot v življenju, medtem ko mora biti pri drugih stvareh prisotnega malce ugibanja. Liki morajo rasti in mora biti nekaj konflikta. Ena stvar, ki jo mora imeti vsaka romanca, je srečen konec. Vedno se nasmejem, ko preberem mnenje bralke, ki očitno ne bere pogosto romanc. 'Zakaj vedno pravljični konec.' Halo! To je romanca. Srečen konec je pričakovan. Nočem, da pomembni ljudje na koncu umrejo. To bi uničilo zgodbo.
Vem, da se radi srečujete s svojimi oboževalci ali se celo pogovarjate z njimi na spletu --- ali imate najljubši ali najbolj nepozaben trenutek stika z oboževalci, ki bi ga želeli deliti?
Seveda. Pred časom sem na konvenciji v Čikagu srečala gospo. Bila je dolga vrsta in nismo dobili hrane. Nekajkrat sem omenila, da sem lačna. Potem sem se pogovrajala o vsem in ničemer. Vedno sem klepetava Cathy. Mislim, da je ta uboga gospa mislila, da sem nora. Toda v nekem trenutku se je začela smejati in govoriti. Imam takšen vpliv na ljudi. Potem je zgrabila mojo kartico z imenom in ponovila moje ime. Ni poznala mene ali mojega dela. Ko sem jo videla naslednji dan, je pristopila do mene, drzno in prepričano: 'Nisi mi povedala, da si avtorica uspešnic New York Timesa.' Bila sem šokirana. Ali bi potrebovala majico z napisom? Nato mi je povedala, da je prejšnji večer na svoj e-bralnik prenesla nekaj mojih knjig. Še danes klepetava prek spleta. In ja, Felicia, res imaš čikaški naglas!
Imate kakšen namig ali nasvet za vsakogar, ki je razmišljal, da bi se preizkusil v pisanju?
Da, samo enega. Pišite.
Prepričani smo, da je v tem poklicu veliko dobrih in slabih trenutkov. Lahko z nami delite vsaj en primer vsakega?
Dobri trenutki so, ko preberem nekaj, kar sem napisala, in me spravi v jok. Slabi trenutki so, ko preberem nekaj, kar sem napisala, in pomislim ... Kaj za vraga to pomeni?
KROG HITRIH VPRAŠANJ
Dan na samotnem otoku ali dan v zdravilišču?
Zdravilišče na otoku.
Branje pikantnega romantičnega romana ali branje sladkega romana, ob katerem človeku poskoči srce?
Pikantni roman.
S kom bi raje imeli afero: s seksi višavcem ali s hudičevo čednim angleškim lordom?
Seksi višavcem v kiltu.
Vroči poletni dnevi ali mrzle zimske noči?
Hladne zime s kaminom in v družbi privlačnega moškega.
Kje bi bila vaša sanjska hiša: v mestu, kjer je vse dogajanje, ali ugnezdena na gori, kjer lahko uživate v tišini in divjini?
Na gori s pogledom na ocean.
Če bi lahko živeli v katerem koli časovnem obdobju, preteklosti ali prihodnosti, katero bi izbrali?
Dokler ne bi bila postavljena v kožo ene tistih revnih služabnic, bi izbrala čas regentstva.
Ljubiteljica naslovnic ali kratkih opisov iz zadnjih platnic?
Naslovnica proda knjigo.
Povejte nam tri edinstvene/čudaške/zabavne stvari o sebi:
- želela sem biti igralka, zato sem se preselila v Kalifornijo, da bi uresničila te sanje,
- pojem pod tušem ... in v tem sem dobra,
- potem, ko sem večino svojega odraslega življenja delala na urgenci, verjamem, da je življenje veliko bolj zabavno kot fikcija in to lahko podkrepim s številnim zgodbami.
Vaša hiša gori (vendar ne skrbite, vi, vaša družina in hišni ljubljenčki se boste varno rešili!) Kaj bi pograbili, preden bi sami planili skozi vrata?
Moj trdi disk.
Najljubše mesto za obisk:
Jug.
Bi radi videli, da bi po kateri od vaših knjig posneli film?
Rada bi videla, da bi bili po vseh mojih knjigah posneli filmi. Predvsem pa si resnično želim, da bi moje romance s potovanji skozi čas našle svojo pot na velika platna.
Kaj vam pride na misel, ko omenimo vaše otroštvo?
Nekaj najhujših spominov.
Ali kaj zbirate?
Funti ... Preklete male stvarce ne vedo, kdaj naj odidejo!
Hitro – poimenujte eno hrano, brez katere ne morete živeti:
Je vino hrana?
Ni komentarjev:
Objavite komentar