Foto: Instagram Tomi Adeyemi
Če trilogije o orišanski zapuščini še niste prebrali, ste brez dvoma kje zasledili vsaj kakšno naslovnico ali informacijo o teh zgodbah. Pisateljica Tomi Adeyemi je z romanom Otroci krvi in kosti podirala rekorde, ko je leta 2018 prvič prišel na knjižne police. Roman, ki je dosegel prvo mesto na seznamu uspešnic New York Timesa, je avtorici prinesel mesto na lestvici Time100 ter nagradi Hugo in Nebula. Lani je pisateljica trilogijo zaključila z romanom Otroci trpljenja in anarhije. Na poti pa je tudi filmska priredba. Vas zanima, kje je Tomi dobila idejo za to trilogijo?
Zamisel za zgodbo je Tomi skoraj udarila po glavi, ko je bila v Braziliji, kjer je poskušala priti v muzej, da bi opravila raziskavo za donatorje, ki so financirali njeno potovanje. Muzej je bil zaprt, deževalo je, zato je skočila v bližnjo trgovino s spominki. "Tam sem zagledala Oriše, te temnopolte afriške bogove in boginje. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi lahko obstajali afriški bogovi in boginje. Bilo je, kot da se je v mojih možganih sprožil ognjemet. Videla sem pokrajine, videla sem leve, videla sem templje. Videla sem čarovnijo. Nisem vedela, kdo so moji liki. Nisem vedela, kaj se je zgodilo v tem svetu, vendar je bil sam svet popolnoma oblikovan," je razkrila.
Kot je avtorica povedala že v več intervjujih, je med raziskovanjem in pisanjem te trilogije ugotovila, da pravzaprav raziskuje del lastnega nigerijsko-ameriškega porekla. "Po nesreči splezati nazaj po svojem družinskem drevesu in odkriti zgodbe in verovanja, duhovnost in pesmi, moč in ritem ter oblačila, ki so jih nosili moji predniki. Naleteti na svoje prednike, ki so potem postali tudi moja usoda, je popolnoma noro," Tomi zmajuje z glavo nad čarobnostjo vsega tega.
Ta magija je bila glavna tematika zadnjih sedmih vrtinčastih let njene kariere, da seveda ne omenjamo njenega dela. "To je pravzaprav ena od stvari, ki me najbolj zanima, ko pišem. To vedenje, da lahko bralca s svojimi zgodbami preprosto odpeljem drugam, kajti vsi potrebujemo majhen kraj, kamor lahko pobegnemo. Mislim, da te velike zgodbe samo govorijo o nečem prvinskem v nas," pravi.
"Zgodbo sem v svoji glavi videla kot film"
Foto: People/Sam Vibes
Zdaj, ko pisateljica dela na filmski priredbi romana Otroci krvi in kosti, se hkrati uči tudi novega načina za širjenje čarovnije. Bralci, ki so opazili filmsko kakovost njenih knjig, morda ne bodo presenečeni, ko bodo slišali, da avtorica te zgodbe tudi tako doživlja. "Preklop na pisanje scenarija je bil precej osvobajajoč, saj lahko preprosto vzamem vse, kar je v moji glavi in to prelijem na stran. Toda tu je tudi del mene, ki se še vedno uči obvladovati ta medij," je pojasnila.
Del tega procesa Tomi omogoča, da svojo ljubezen do mode v svoje delo vključi na nov način. Ko vidi obleke svojih likov v svoji glavi, jih postavi tudi na tablo za bodoče kostumografe. In ko obiskuje modne revije ali jih spremlja na spletu, tam najde tudi navdih. "Moda pripoveduje zgodbo. Obožujem ta proces in všeč mi je, da mi je pisateljska kariera omogočila, da stopim v ta prostor. In to se bo nadaljevalo in stopnjevalo, saj je na velikih platnih toliko stvari, ki jih želimo in moramo pokazati," je povedala z navdušenjem.
Medtem, ko se še uči, kako najbolje knjigo prenesti v televizijski scenarij, Tomi šteje Scotta Franka, pisca scenarija Netflixovega filma Damin gambit, kot svojega gospoda Miyagija v tem procesu. Režiserka Gina Prince-Bythewood, ki naj bi bila vodja snemanj tega filma za produkcijsko hišo Paramount Pictures, je prav tako navdihnila avtoričino delo. "Počutim se, kot da so moji mentorji in me spodbujajo, pa čeprav samo gledam njihovo delo. Zavihala je rokave in opravila delo. Neverjetno je delati z nekom takšnega kalibra," je dodala.
Toda Tomi najde mentorje kamorkoli gre. Ena izmed njenih pisateljskih junakinj, Sabaa Tahir, je postala celo dobra prijateljica. "Ni pomembno, kje ste na svojem potovanju. Ni pomemben vaš uspeh ali vaša priznanja. Želiš si, da te umetnik drži za roko in te vodi naprej, ti pomaga na tvoji poti, zato se počutim tako blagoslovljeno, da gledam levo, desno in sredino, in da me ti neverjetni ustvarjalci vodijo v naslednjo stopnjo moje kariere," pravi.
Intimen in skupen proces
Foto: Rada berem romance
Medtem, ko Tomi žanje uspehe po izidu zadnjega dela Orišanske tilogije, katero imamo prevedeno tudi pri nas, na drugi strani uživa tudi v povezovanju z bralci na način, ki se zdi zelo naraven za današnjo bralno skupnost, vendar v tej obliki ne obstaja tako zelo dolgo. "Verjamem, da je bila Stephenie Meyer, avtorica Somraka, tista, ki je nekako prenovila celotno industrijo in celotno razmerje med avtorjem in bralcem. Bila je v skupinah na Facebooku skupaj s svojimi bralci in je stkala odnose, kakršnih avtorji do takrat niso imeli s svojimi bralci," je avtorica podala delček svojega razmišljanja o vlogi interneta na literarnem področju.
Od takrat sta Instagram in TikTok seveda prevzela glavno vlogo promocije književnih del in za medsebojno povezovanje avtorjev in bralcev. "Gre za veliko, a hkrati tudi intimno skupnost. Res se spoznavamo na bolj osebni ravni in se pogovarjamo," je dejala.
Kljub temu pa se to navdušenje nad osebnim srečanjem z bralci ni prav nič zmanjšalo. "Eden mojih najljubših delov turneje je, da sem v osebnem stiku s svojimi bralci. Objemam jih. Prisluhnem njihovim zgodbam. Če lahko komuniciram z njimi, se smejem z njimi, praznujem z njimi, se počutim kot da ustvarjamo tisto pristno skupnost. In v tem res neizmerno uživam," je navdušena pisateljica.
Prizadevanje za odličnost
Foto: Instagram Tomi Adeyemi
Obrazi založništva, zlasti v fantazijskem žanru, v katerem živijo tudi knjige Tomi Adeyemi, so se v zadnjih nekaj letih zelo spremenili. In še vedno je veliko prostora za rast. "Ko sem leta 2018 prvič izdala to knjigo, je bilo izjemno videti takšno naslovnico, kakršna je bila moja. Zdaj to ni več redkost," pravi.
Tomi si želi, da si družba ne bi toliko prizadevala za raznolikost ali vključenost, ampak za to, da bi knjige, filmi in umetnost izgledali kot množica človeštva okoli njih kot nekaj samoumevnega. "Ena stvar, ki mi pride na misel, je ameriška fikcija. Ne ponujajo nam ravno filmov o temnopoltih ljudeh, temveč jih samo vključijo v zgodbo. Ko sem pisala prvi del svoje trilogije, sem namerno ustvarila temnopolto glavno junakinjo, saj le teh ni na pretek in želela sem, da bi lahko temnopolte najstnice v roke vzele knjigo, v kateri bodo našle sebi enako glavno junakinjo," je še dodala.
Pri nas imamo prevedene že vse tri knjige Orišanske trilogije, ki si sledijo v naslednjem vrstnem redu: Otroci krvi in kosti, Otroci kreposti in maščevanja in Otroci trpljenja in anarhije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar