Pisateljica zgodovinskih romanc, ki je s svojimi očarljivimi zgodbami dosegla izjemen uspeh in za seboj pustila trajno zapuščino

Foto: Simon & Schuster

Johanna Lindsey je bila priljubljena avtorica zgodovinskih romanc, ki je s svojimi očarljivimi zgodbami dosegla izjemen uspeh in za seboj pustila trajno zapuščino. Pisateljica je napisala nekaj manj kot 60 romanov, ki so bili pridani v več kot 60 milijonih izvodov, prevedeni pa so bili v vsaj ducat jezikov.

Pisateljica se je 10. marca 1952 rodila kot Johanna Helen Howard v Frankfurtu v Nemčiji. Bila je hči Edwina Dennisa Howarda, vojaka v ameriški vojski, in Wande Lindsey (rojeni Castle). Po očetovi smrti leta 1964 sta se Lindsey in njena mati naselili na Havajih, o čemer je njen oče vedno sanjal. Med obiskovanjem srednje šole je Lindsey pri 18. letih spoznala svojo edino pravo ljubezen, Ralpha Brucea Lindseyja. Kmalu zatem sta se poročila. Par je imel tri sinove: Alfreda, Josepha in Garreta. Johanna je veliko svojih knjig z ljubeznijo posvetila svojim družinskim članom.

Njen prvi roman, Captive bride, je luč sveta ugledal leta 1977 pod okriljem založbe Avon. Bila je prava senzacija inJohanna je kaj hitro nadaljevala svojo puščavsko fantazijo s piratom in nato z vikinško romanco, A pirate's love in Fires of winter. "Pisati sem začela kot hobi. Ko sem bila mlajša, nikoli nisem razmišljala o tem, da bi bila pisateljica, zdaj pa si ne bi želela početi ničesar drugega," je nekoč dejala.

Vsaka njena knjiga se je uvrstila na sezname najbolj prodajanih knjižnih uspešnic.

Na žalost je Johannin mož tragično umrl leta 1994. Po Ralphovi smrti se je Lindsey preselila v Maine, da bi bila bližje sinovoma.

Sledilo je še več sprememb. Leta 2001, potem ko je pod okriljem založbe Avon v 24. letih izdala 37 knjig, se je ta pot zaključila in sodelovati je pričela z znanim založnikom Simon & Schuster.

Čeprav otoška, ​​sramežljiva in včasih samotarska, je bila Johanna prvakinja v romantični industriji. Vedno je spoštovala pisatelje, ki so ustvarjali pred njenim časom. Kadarkoli so jo vprašali o njenih najljubših avtorjih, je odgovorila: "Kathleen Woodwiss in Rosemary Rogers, ki sta začeli ta čudovit žanr."

Leta so minevala in številni so zasmehovali steznike, ki so revolucionirali romantični svet. Tudi Johanna je imela, tako kot vsi avtorji, svoje kritike in nasprotnike. Velikokrat je bila s strani ljudi 'napadena' zaradi podobe golih moških in žensk z dvignjenimi prsmi, ker naj bi uničevale romantični žanr. Njene romane so označili tudi za 'problematične'. Vsem nasprotnikom navkljub pa je pisateljica imela tudi svoje zagovornike. "Johannine močne, feministične junakinje so bile same po sebi revolucionarke – borile so se za partnerstvo, spoštovanje in srečno do konca svojih dni. To so bile junakinje, ki so vodile svojo usodo ... Živele so neustrašno, se strastno borile in brezskrbno ljubile ... In navdihnile so milijone nas, da storimo enako," je dejala pisateljica Sarah McLean.

Po 24. letih zakona je Johanna izgubila moža Ralpha, ki je umrl v starosti 45 let. Johanna ga je preživela za četrt stoletja. Nikoli se ni ponovno poročila. Nekako njene knjige po njegovi smrti nikoli več niso bile enake.

Potem ko je Johanna zapustila Avon, so bile njene knjige bolj krotke, z manj dominantnimi junaki. Posledično se je spremenila v drugačno avtorico romanc za drugo obdobje. Kljub spremembam v svoji karieri in obrti je imela Johanna na milijone predanih oboževalcev, ki so oboževali njena dela. Tudi jaz bom vedno ena izmed njih.

Proti koncu svojega življenja se je Johanna iz Maina preselila v Nashuo v New Hampshiru. 27. oktobra 2019 je umrla v 67. letu starosti zaradi raka na pljučih. Za seboj je pustila tri sinove, več vnukov in milijone ljudi, ki cenijo spomin nanjo. Njena zadnja knjiga, Temptation's darling, je izšla julija 2019.

Bralci po vsem svetu imajo lepe spomine na neverjetne romance Johanne Lindsey. Samo upamo lahko, da bodo današnji bralci sprejeli zgodbe, ki so prinašale tolikšno veselje prejšnjim generacijam. Danes jo lahko počastimo tako, da proslavimo izjemen prispevek Johanne Lindsey k žanru zgodovinske romance. Njene knjige so bile vir veselja neštetim bralcem po vsem svetu. Z njenimi očarljivimi zgodbami in nepozabnimi naslovnicami zapuščina Johanne Lindsey še naprej vztraja in navdihuje.

V nadaljevanju lahko o pisateljici izveste več v intervjuju, ki je sestavljen iz različnih pogovorov, ki jih je pisateljica imela z mediji in v katerih je razkrila veliko osebnih stvari, želja, strahov, spregovorila o svojih začetkih in ponudila podrobnejši vpogled v svoje življenje, katerega je živela v popolnosti.

Foto: Rada berem romance

Ste pred oisateljevanjem opravljali kakšen drug poklic?

Pisanje je bilo moj prvi poklic, ki sem ga začela pri 23. letih starosti.

Katera je vaša najljubša služba oziroma delo?

Umm, pisanje?

Ime vašega najljubšega skladatelja ali glasbenega izvajalca?

Pravzaprav ne poslušam veliko glasbe, ker potrebujem tišino za delo. Bi pa rekla skupina Queen iz daljnje preteklosti.

Kateri je vaš najljubši film?

Nimam najljubšega filma. Če me nasmeje, mi je všeč.

Kako bi opisali svoje življenje v samo osmih besedah?

Trenutno mirno in polno smeha. Na splošno - neverjetno.

Kako bi opisali popolno srečo?

Mislim, da ni mogoče opisati ničesar tako širokega obsega. Pri takšnem vprašanju ima vsaka oseba svoj odgovor. Zame je precej preprosto – deliti svoje življenje z nekom, ki ga ljubim.

Kaj je vaš največji strah?

Izguba ljubljenih.

Če bi lahko bili zdaj kjerkoli na svetu, kam bi šli?

Ostala bi, kjer sem zdaj.

Katere besede ali besedne zveze največkrat uporabljate?

Kul. Ja, zastarelo je, vendar me boste redkokdaj zalotili, da bi rekla super.

Če bi si lahko izbrali en sam talent oziroma nadarjenost, kaj bi izbrali?

Včasih sem slikala z oljnimi barvami. Nisem imela veliko talenta za to in nimam potrpljenja, da bi dejansko pridobila nekaj spretnosti za to, toda če bi lahko, bi izbrala to.

Kaj je vaš največji dosežek?

Da so se vse moje knjige uvrstile na seznam najbolj prodajanih New York Timesa, vključno s štirimi, ki so se povzpele celo na prvo mesto.

Kaj je vaša največja napaka?

Da kadim.

Katera je vaša najboljša lastnost?

Moja moč volje, ko se enkrat odločim, da se ji bom prepustila.

Če bi lahko postali katera koli oseba ali stvar, koga ali kaj bi izbrali?

To vprašanje se ne nanaša name, saj nikoli nisem želel biti nič drugega kot to, kar sem.

Katera lastnost je na vas najbolj opazna?

Moj smisel za humor.

Kdo je vaš najljubši izmišljeni zlobnež?

Zlobneže je treba sovražiti. Nimam najljubših.

Kakšen je vaš fantazijski poklic?

Se hecaš? Biti pisatelj, le kaj bi lahko to preseglo?

Katere tri osebne lastnosti so za vas najpomembnejše?

Zaupanje, zanesljivost, dober smisel za humor.

Če bi lahko do konca dni lahko jedli samo eno stvar, kaj bi to bilo?

Ne razmišljam o svoji večni dieti, rekla bom pizza.

Kateri so vaši najljubši avtorji?

Moram reči Kathleen E. Woodiwiss in Rosemary Rogers, ki sta začeli ta čudovit žanr.

Ali obstaja kakšna knjiga, ki jo radi preberete?

Ne smejte se, ampak rada večkrat prebiram svoje knjige. So stvari, ki sem jih napisala, ki me lahko vedno znova spravijo v jok, ali pa me nasmejejo.

Imate kakšen nasvet za mlade nadobudne pisatelje?

V to, kar pišete, vložite srce. Če se ne morete nasmejati svojim likom ali potočiti solze zaradi njih ali se celo razjeziti na enega od njih, se tudi nihče drug ne bo.

Kateri komentar najpogosteje slišite od svojih bralcev?

Da imajo radi Maloryjeve. Tudi jaz jih imam rada.

Kdaj ste se odločili, da bo pisanje vaše življenjsko delo? So vas kdaj preplavljali dvomi?

Ko sem napisala svojo prvo knjigo, sem mislila, da imam morda še eno knjigo v sebi, zato sem začela pisati Šele po drugi knjigi sem vedela, da lahko pišem v nedogled.

Ali imate kakšen urnik pisanja?

Ko delam, po navadi delam sedem dni na teden. Moj urnik se je v zadnjih letih upočasnil, da bi imela nekaj časa zase. Prej sem delala od 12 do 16 ur na dan, sčasoma sem to zmanjšala na običajnih 8 ur na dan.

Uspešno ste postavili romane v različna obdobja in kraje, vključno z ameriškim zahodom, srednjeveško Anglijo, regentsko Anglijo, regentsko Arabijo in prihodnjimi svetovi. Čemu pripisujete nenavadno lahkotnost, s katero se premikate iz obdobja v obdobje?

V večino obdobij in okolij, o katerih pišem, se zelo rada poglobim, zato se vedno z veseljem vračam. Futuristične knjige so bile čista zabava. Vendar ne gre toliko za 'enostavnost nastavitev', kot za poglobitev v vsako knjigo, ki jo napišem. Rada se poglobim v obdobje in like, rada raziskujem in na koncu iz svojih ugotovitev ustvarim zgodbo, ki mi je všeč.