Foto: Instagram Layne Fargo
Layne Fargo ima ozadje v gledališču, ženskih študijah in knjižnični znanosti, zato je seveda primerno, da se zdaj preživlja s pisanjem čudovitih dramatičnih, feminističnih zgodb. Je avtorica uspešnic njeno delo pa je bilo prevedeno v več kot ducat jezikov. Layne živi v Chicagu s svojim partnerjem, njunimi hišnimi ljubljenčki in vedno večjo zbirko knjig, ki jih bo zagotovo prebrala, preden bo umrla.
Layne je ena izmed najbolje prodajanih avtoric, ki raziskujejo moč, ambicije in kompleksnost ženskih odnosov. Poleg pisanja je bila Layne mentorica v oddaji Pitch Wars in soustvarjalka podkasta Likeable female characters, kjer razpravlja o drznih, kompleksnih ženskah, ki v leposlovju kljubujejo družbenim pričakovanjem. Njena najnovejša knjiga, Favorita, je oster sodoben roman, ki se vrti okoli tekmovalnega sveta umetnostnega drsanja. Prepričana sem, da bo še naprej ustvarjala napete in neizprosne zgodbe in bomo o njej v prihodnosti še veliko slišali.
Vaše pisanje je znano po ostri prozi in psihološki globini. Kako uravnotežite zaplet, razvoj likov in napetost, da ohranite radovednost bralcev?
Zaplet in razvoj likov sta zame tako simbiotična, saj bi morale izbire likov voditi zaplet, prehajanje skozi preizkušnje zapleta pa je tisto, kar na koncu povzroči njihovo rast. Ta del pisanja je zelo čustven in intuitiven, medtem ko je ustvarjanje suspenza bolj tehnično: zadrževanje informacij, kolikor je razumno mogoče, pospeševanje ali upočasnjevanje tempa, da se pri bralcu ustvarijo določene reakcije in tako dalje. Moje prve knjige so bile trilerji in mislim, da mi je pisanje in branje v tem žanru pomagalo naučiti se veliko tehnik, ki jih lahko zdaj dobro uporabim ne glede na žanr, v katerem pišem. Kar se tiče psihološke globine, sem blagoslovljena, da sem poročena s terapevtom, ki mi (skoraj) vedno z veseljem pomaga pri iskanju mojih zelo neurejenih likov!
Mnogi pisatelji se spopadajo z dvomom vase, še posebej, ko se lotevajo drznih ali nekonvencionalnih zgodb. Kako premagati ustvarjalni strah in ostati zvesti svoji viziji?
Najprej – in oh, kako si želim, da ne bi bilo tako – ne glede na to, koliko knjig napišeš, bo izkušnja vedno grozljiva. Vedno ostajajo dvomi vase, preizkušaš svoje ideje, razmišljaš o tem, da bi dvignila roke in odnehala. Hitreje kot to sprejmeš, bolj se lahko prepustiš valovom strahu, namesto da bi se pustila potegniti pod vodo. Vem, da me čaka velik val strahu, če začnem razmišljati, kaj si mislijo drugi. Takrat je čas, da se odmaknem od spleta in sem sama s svojimi mislimi (lažje reči kot storiti). Poskušam si dopovedati: 'spet sem tukaj, ampak to sem že prestala in bom tudi tokrat'. Tudi če pisanje nikoli ne postane lažje (vzdih ...), boste z izkušnjami razvili boljše strategije spoprijemanja z vsemi temi čustvi.
V literarnem svetu ste bili uspešni na več področjih, od pisanja do mentorstva v Pitch Wars. Kateri nasvet iz industrije bi si želeli, da bi ga poznali že na začetku svoje poti?
Nikoli, nikoli ne boš imela občutka, da si 'uspela'. Cilji se nenehno spreminjajo. Spomnim se, ko sem se pridružila Pitch Wars, sem imela občutek, da sem notri, uspelo mi je! Potem pa sem si seveda želela agenta, nato pogodbo za knjigo, nato še eno pogodbo za več denarja in tako dalje. Tako kot Katarina v romanu Favorita, si bom vedno želela doseči naslednjo raven – kar ni slabo! Če pa želiš biti ambiciozna, ne da bi bila nesrečna, je ključ do tega, da proslaviš vsako majhno zmago na poti, namesto da čakaš, da dosežeš kakšen velik mejnik, da si dovoliš, da se počutiš srečno in/ali zadovoljno. Ker kvarnik: ne boš zadovoljna. Morda si srečna kakšni dve sekundi, potem pa začneš obsedeno razmišljati o naslednji zgodbi.
Ta roman se dotika nekaterih zelo težkih tem. Kaj vas privlači pri zgodbah, ki prikazujejo temne, intenzivne odnose in moralno dvoumne like, in kako se to odraža v partnerstvu med Kat in Heathom?
Moji prvi dve knjigi sta spadali v žanr psihološkega trilerja in ugotovila sem, da raje pišem o temačnih, zapletenih odnosih kot pa o morilskih preobratih. Mislim, da smo vsi moralno dvoumni, vsi imamo svojo temno plat. Ne zaupam ljudem, ki niso v stiku s tem delom sebe, čisto odkrito — nihče ni ves čas prijazen, tema mora nekje priti ven! To je delno tisto, kar me je sploh pritegnilo k branju knjige Viharni vrh. Emily Brontë se ni bala resnično iti tja, upodobiti ekstremnih čustev v vsej njihovi intenzivnosti in krutosti, in kot nekdo, ki je vedno imel velika, neukrotljiva čustva, me je to nagovorilo.
Založniški svet se lahko zdi prav tako neusmiljen kot tisti, ki ga upodabljate v romanu Favorita. So vaše lastne izkušnje v panogi vplivale na vaše pisanje o ambicijah in tekmovanju?
Trdno verjamem v prijateljstvo s poklicnimi tekmeci. Pravzaprav mislim, da je to edini način za uspeh v nepremagljivi, konkurenčni industriji. Lahko sem ljubosumna na druge avtorje (in tudi sem ves čas!), medtem ko jih še vedno iskreno spoštujem in se veselim njihovih uspehov. S Katarino in Bello v romanu Favorita sem želela opisati žensko prijateljstvo, ki je tekmovalno, ne da bi bilo stereotipno. Tega ne vidim pogosto v medijih, ampak v mojem osebnem življenju – in tudi v svetu umetnostnega drsanja, mimogrede, je to nekaj običajnega! Mnogi vrhunski drsalci trenirajo skupaj in so prijatelji izven ledu, čeprav imajo na ledu morda hude medsebojne tekme.
Kaj vas je pritegnilo k umetnostnem drsanju in kako je izgledala raziskava za ta projekt?
Že vse življenje sem ljubiteljica umetnostnega drsanja, zato je bilo pisanje te knjige popoln izgovor, da sem se več let navduševala nad tem športom. Veliko mojih raziskav je bilo osredotočenih na pravilno pridobivanje podrobnosti – ne le na pravila plesa na ledu, ampak tudi na to, kakšen je občutek biti elitni tekmovalec, na psihološkem in fizičnem področju. Prebrala sem veliko spominov športnikov, gledala dokumentarne filme in posnetke starih tekmovanj ter prečesala arhive uradne revije ameriškega umetnostnega drsanja, ki je bila popolna zlata jama! Prebrala sem že kar nekaj knjig o drsanju, ki napačno opisujejo podrobnosti ali jih preprosto prikrivajo, in želela sem narediti vse, kar sem lahko, da bi svet drsanja ujela čim bolj natančno. Odzivi bralcev so bili res smešni, saj ljudje, ki se ne ukvarjajo z drsanjem, veliko pogosteje pravijo, da je drama v knjigi pretirana in nerealna, medtem ko poznavalci drsanja po navadi rečejo, ja, sliši se kot povprečen torek na drsališču.
Ali lahko delite svoj začetni navdih za roman? Kako in na kateri točki v procesu pisanja se je roman Viharni vrh pojavil v romanu Favorita?
Knjiga Favorita je nastala iz dveh drugih neuspešnih projektov: gotske romance in trilerja o rivalskih plesnih ekipah na ledu. Ves čas sem preskakovala med obema in obupano poskušala pripraviti do tega, da bi delovala, a preprosto ... nista. V roke sem vzela roman Viharni vrh, ki ga nisem prebrala že od srednje šole, v upanju, da bom našla nekaj navdiha za gotsko knjigo, namesto tega pa sem pomislila: kaj pa če bi zgodbo romana Viharni vrh predstavila v svet umetnostnega drsanja? Potem sem mislila, da sem izgubila razum (to je bilo, mimogrede, sredi pandemije, ko smo se vsi počutili nekoliko zmedeno!), vendar me je moj sodelavec prepričal, da je to dobra ideja. Zato sem se odločila in hitro ugotovila, da kombinacija Viharnega vrha in umetnostnega drsanja deluje bolje, kot sem si predstavljala.
Kateri so vaši najljubši namigi romana Viharni vrh in Brontëjeve, ki se pojavljajo v vašem romanu?
Skoraj vsa imena likov so velikonočna jajca Brontëjeve. Jane Currer = Jane Eyre + psevdonim Charlotte Brontë Currer Bell. Inez Acton = Agnes Gray (Inez je španska različica imena Agnes) + psevdonim Anne Brontë Acton Bell. In seveda Ellis Dean je Nelly Dean iz Viharnega višavlja + psevdonim Emily Brontë Ellis Bell! Ne morem biti preveč natančna glede tega, ker bi razkrila preveč, vendar obstaja lik, katerega priimek je izhajal iz resnične osebe, ki je nekoč povedala nekaj ne tako lepih stvari o Emily Brontë – zato je dajanje njihovega priimka temu posebnemu liku moje malo literarno maščevanje.
Kar nekaj delov knjige je napisanih v obliki scenarija. V teh delih ste ujeli toliko različnih glasov! Katere like je bilo najbolj zabavno pisati?
Ellis in Inez sta bila najbolj zabavna, ker sem lahko vanju vnesla svoj sarkazem, izjemno spleten pogled na Katine in Heathove pogosto tragično heteroseksualne življenjske odločitve. Prava zabava pa je bila v ustvarjanju kontrasta med liki – kontrasta v njihovih pogledih na dogodke, ki jih dokumentarni film zajema, in tudi kontrasta v njihovih glasov. Imamo dramatiko in ustvarjanje značilnih likov samo z dialogi je tako zabaven izziv. Bile so sanje, da bi te dele knjige oživela celotna zasedba nadarjenih igralcev – vključno z dejanskim olimpijcem Johnnyjem Weirom kot Ellisom!
Moč in vpliv imata veliko vlogo v knjigi Favorita, zlasti med ženskami. Ali menite, da se način, kako pišemo in govorimo o ženskih ambicijah v literaturi, spreminja?
Iskreno povedano, morda bi na to vprašanje pred 5. novembrom 2024 odgovorila zelo drugače. Trenutno smo priča vsem tem odporom proti ženski moči, avtonomiji in celo osnovni človečnosti. Odločila sem se verjeti (ker bi sicer verjetno ves dan preživela z obrazom navzdol na tleh in jokala), da je to začasen korak nazaj, preden naredimo velik skok naprej k resnični enakosti – smrtnim krčem tradicionalnega patriarhata, če hočete. Kakorkoli že, pomembneje kot kdaj koli prej je, da z umetnostjo raziščemo, kaj je mogoče, da prikažemo ženske in druge marginalizirane ljudi, ki brez opravičila zahtevajo svojo moč.
Kaj je navdihnilo dinamiko med glavnima junakoma in kako menite, da odraža resnične ustvarjalne industrije?
Idejo, da bi pisala o umetnostnem drsanju, sem prvič dobila med olimpijskimi igrami leta 2018, ko sta Tessa Virtue in Scott Moir s svojim seksi programom v Moulin Rougeu, za katerega sta osvojila zlato medaljo, pretresla internet. Ta predstava je bila tako zabavna in omamna, toda ker obožujem nered, sem takoj pomislila na to, kakšen izziv mora biti takšno partnerstvo negovati vsak dan. Je kot nenavaden križanec med ustvarjalnim sodelovanjem, športno ekipo, hollywoodskimi zvezdniki in dolgoletnim zakonom. Skupaj sta praktično 24 ur na dan, 7 dni v tednu, v primeru Tesse in Scotta že odkar sta bila majhna otroka, in tudi če nista romantično vpletena, javnost pričakuje, da bosta zaradi publicitete izpostavljala svojo kemijo. Ne morem se spomniti nobene druge panoge, kjer bi obstajala tako nenavadna in zapletena dinamika, zato sem vedela, da bo to sočna zgodba.
Roman Favorita raziskuje obsedenost, moč in kompleksnost ženskih ambicij. Kako ste se lotili ustvarjanja tako intenzivnih, moralno kompleksnih likov in kaj vas med pisanjem pritegne k tem temam?
Vedno me preseneti, ko ljudje govorijo o tem, kako moralno sivi so moji liki, ker se mi preprosto zdijo ... normalni? Ne bi vedela, kako napisati prijazno, moralno čisto osebo tudi če bi se trudila. (Kar verjetno pove nekaj o meni, o čemer bi se morala pogovoriti s svojim terapevtom in ne v tem intervjuju!) Vse moje knjige na nek način govorijo o ambiciji, ker je to nekaj, s čimer se nenehno borim v svojem življenju. Vedno sem bila ambiciozna in zagnana, vendar imam tudi kronično bolezen, zato moje telo pogosto preprosto ne more slediti ambicijam mojega uma. Učenje spopadanja s to frustracijo (in dejansko dovoliti sebi počivati) je bilo ključnega pomena za ustvarjanje trajnostne pisateljske kariere, čeprav je to zdaj in za vedno delo v teku.
Ali obstaja kaj, kar bi radi delili o knjigi Favorita, o čemer še niste govorili, ali kakšno vprašanje, za katerega bi si želeli, da bi vam ga kdo zastavil, pa ga še nihče ni?
Spet se ne želim spuščati v razkritje vsebine, ampak resnično me je presenetilo, koliko ljudi je razburjenih zaradi samega zaključka knjige, ki je daleč najsrečnejši in najbolj celovit konec, kar sem jih kdaj napisala (in jih morda kdaj bom napisala ...). Razmišljala sem o številnih različnih zaključkih knjige, a le ta se je zdel pristen za te posebne like in njihovo večno neurejeno medosebno dinamiko. Kot avtorica pa si jemljem kot velik kompliment, da imajo bralci tako močna čustva do teh likov in tega, kako so si želeli, da bi ti končali!
Glede na to, da BookTok v ospredje postavlja športne romance, kaj vas je spodbudilo, da ste zgodbo postavili v svet drsanja in drame?
O knjigi nisem razmišljala kot o romanci, ko sem jo pisala, čeprav se osredotoča na (zelo zapleteno) ljubezensko zgodbo. Medtem ko sem pisala knjigo, sem zaradi športnega romantičnega razcveta upala, da bo morda dosegla večje občinstvo. Zlasti umetnostne drsalce obkroža toliko drame, saj so pogosto romantično vpleteni s svojimi partnerji — in četudi niso, se lahko odločijo, da se bodo igrali to percepcijo za javnost ali preprosto 'prodali' zgodbo, ki jo pripovedujejo na ledu. Svet drsanja je poln škandalov in govoric, ki so toliko tuje kot fikcija, če bi jih dala v roman, ne bi mi verjeli!
Kaj upate, da bodo bralci odnesli od te žive in večplastne zgodbe? Ali obstajajo kakšna posebna čustva ali razmišljanja, za katere upate, da jih bodo navdihnila?
Med pisanjem te knjige sem se odpravila na osebno potovanje, začenši s kraja ustvarjalnega obupa in obsedenosti z zunanjim potrjevanjem ter na koncu našla notranjo potrditev in resnično zadovoljstvo v postopku pisanja. To pot sem poskušala odražati tudi v Katinem značaju, saj izve, da je v življenju več kot le zlate medalje. Upam, da Favorita bralcem, ki razmišljajo o lastnih ambicijah, in ugotovijo, kaj resnično potrebujejo, prinese srečo in izpopolnjenost v primerjavi s tem, kaj si morda mislijo, da si želijo.
Vaše knjige so bile pohvaljene zaradi njihove kakovosti. Ali med pisanjem razmišljate o možnostih filmskih priredb ali se to zgodi kasneje v procesu?
Oh, vsekakor razmišljam o tem! Za vse svoje knjige imam popolne sanjske predstave in po navadi pišem skoraj v slogu scenarija, najprej napišem dialoge in osnovne napotke, šele nato dopolnim estetske podrobnosti. Moram pa reči, da se mi je, ko sem pisala knjigo Favorita, zdelo skoraj nefilmsko zaradi tehničnih podrobnosti drsanja in časovnega razpona, ki ga zgodba zajema. Na srečo so nekateri ljudje v Hollywoodu, ki so veliko pametnejši od mene glede takšnih stvari, dobili knjigo v roke in imeli jasno vizijo, kako jo prirediti! Uradnih informacij še nimamo, vendar je bila odobrena za televizijski projekt.
Če bi lahko nadobudnim pisateljem, ki pišejo svoj prvi roman, še posebej tistim, ki želijo premikati meje pri pripovedovanju zgodb, dali samo en nasvet, kaj bi jim sporočili?
Razvijajte svojo ustvarjalno intuicijo in jo poslušajte. Poznam veliko avtorjev in drugih umetnikov, ki se ujamejo v skrbi, da bo nekdo drug ustvaril nekaj podobnega njihovemu delu ali jim celo ukradel ideje – če pa poslušate svojo intuicijo in ustvarjate resnično pristno delo, delo, ki ga lahko napišete samo vi, potem vam ni treba skrbeti za druge ljudi. In po mojih izkušnjah bo tudi samo delo veliko boljše.
Foto: Knjigarna Felix
Zmaga za vsako ceno ali ljubezen za vedno?
Vsi mislijo, da je bil Heath Rocha moja prva ljubezen. Pa ni bil. Moja prva ljubezen je bilo umetnostno drsanje.
Katarina Shaw morda nima slavnega priimka, finančne podpore ali podpore družine, toda od nekdaj je vedela, da ji je usojeno postati olimpijska drsalka. Ko spozna Heatha Rocho, osamljenega otroka, ki je obtičal v rejniškem sistemu, postaneta zaradi takojšnje povezanosti izjemen plesni par na ledu. Oklepata se drsanja – in drug drugega – da bi pobegnila turbulentnemu življenju. Iz otroških zaljubljencev pa se razvijeta v vrhunski plesni par, ki svet očara s svojo žgočo kemijo, uporniškim slogom in viharnim odnosom.
Dokler šokantni incident na olimpijskih igrah njunega partnerstva ne privede do nenadnega konca.
Ko se bliža deseta obletnica njunega zadnjega nastopa, neodobreni dokumentarni film, v katerem trdijo, da bodo z intervjuji z njunimi najbližjimi prijatelji in največjimi tekmeci razkrili ‘resnično zgodbo’, spet razvname obsedenost javnosti s slavnim drsalnim parom. Kat z dokumentarcem noče imeti opravka, ne prenese pa misli na to, da bi nekdo drug določal njeno zapuščino. Zato po desetih letih molka pove svojo zgodbo: od tragedij v otroštvu, ki so ustvarile njeno nebrzdano vez s Heathom, do navzkrižja njunih želja, ki ju je razdvojilo. Senzacionalistične govorice ju že leta preganjajo na vsakem koraku, toda resnica je morda še šokantnejša od naslovnic.
Ni komentarjev:
Objavite komentar