Foto: Instagram Victoria Aveyard
Pisatelji so besni, ker Meta uporablja LibGen, eno največjih spletnih piratskih knjižnic, za usposabljanje svoje umetne inteligence. Nedavno poročilo časopisa The Atlantic je pokazalo, da je Meta prenesla več deset milijonov knjig in raziskovalnih člankov na LibGen brez uporabe licence, da bi usposobila generativne AI modele tehnološkega podjetja. Ti modeli bi nato tekmovali z izdelki, kot je ChatGPT.
Avtorica uspešnic New York Timesa, Victoria Aveyard, je nedavno z uporabo interaktivne zbirke podatkov, ki išče metapodatke LibGen, ugotovila, da je Meta morda prenesla in uporabila 50 njenih del. "Napisala sem osem romanov in videti je, da so bili ukradeni, v bistvu ne le v angleškem jeziku, ampak v različnih jezikih ... to je kar velika kršitev," je dejala priljubljena pisateljica knjižne serije Rdeča kraljica.
Ona in številni drugi avtorji so na spletu izrazili svoje razočaranje nad Meto. "Mislim, da nas je vse malo strah za naše službe in našo umetniško prihodnost. Na koncu dneva se zdi, kot da je bilo naše delo ukradeno in piratstvo brez dvoma zahteva večji pogovor, bolj kot karkoli drugega pa bode v oči dejstvo, da ne gre za krajo posameznika ampak za krajo več milijard dolarjev vredne korporacije," je bila ostra Victoria.
Pisateljica je o tej temi odkrito spregovorila s spletnim portalom NPR, ki proizvaja in distribuira novice in kulturne programe. "Veliko sem imel za povedati. Zelo sem jim hvaležna, da so mi ponudili prostor, da sem lahko jasno izrazila, kaj čutim jaz in kar čutijo številni drugi pisatelji. Hvala Hafsah Quraishi in Deepa Fernandes, ker sta me vključili v ta pogovor," je še dodala pisateljica.
Kako težko je biti pisatelj in kako na vaše delo vpliva piratstvo?
Mislim, da obstaja napačno prepričanje, da je veliko avtorjev — zlasti avtorjev, ki jih pozna večina ljudi — zelo uspešnih. Ampak to ne drži za 99 % delujočih pisateljev, kaj šele delujočih umetnikov. In piratstvo je na žalost ena tistih stvari, ki ogrožajo preživetje avtorjev in nam otežujejo priti do plačila za naše delo, da lahko nadaljujemo z delom. Dokazano je, da zmanjšuje prodajo, vpliva na kariero avtorjev. Zdi se mi, da je tukaj veliko odtenkov. Seveda govorimo o dostopu do branja, a hkrati morate razmišljati o ljudeh, ki ustvarjajo te zgodbe za vas, in o tem, kaj hočejo in kaj potrebujejo.
Meta trdi, da je to 'poštena uporaba' trenirati njihove modele umetne inteligence z uporabo avtorsko zaščitenih knjig brez licence, ker bo to spremenilo izvirno gradivo v popolnoma novo delo. Je to pošten argument?
To ni povsem novo delo, kajne? Na fakulteti ne morete oddati diplome, napisane z umetno inteligenco. Ne bi vam ga sprejeli. Torej, kako lahko na primer imenujejo roman, napisan z umetno inteligenco, legitimen in izviren? To ni izvirno delo. Gre samo za mešanje in ponavljanje del, ki so že bila napisana. Tam ni nič novega.
Kaj upate, da se bo izšlo iz tožbe, ki so jo proti Meti sprožili drugi pisatelji?
Mislim, da upamo, da se bo to spremenilo v skupinsko tožbo, v katero bomo lahko vsi vključeni. Mnogi od nas ne razumejo te tehnologije, ki se razvija tako hitro, razvija se hitreje, kot je mogoče sprejeti zakone. Mislim, da upamo, da bo v prihodnosti lahko prišlo do neke vrste nadzora, do neke vrste pravnega okvira, ker je tu umetna inteligenca. Ljudje jo uporabljajo brez našega soglasja. Zato potrebujemo samo nekakšno strukturo, s katero bi zagotovili, da bi uporabniki naših del morali imeti naše dovoljenje, kajti konec koncev je njihov glavni namen ustvariti konkurenco. Ne gre le za krajo dela, to je kraja dela, da bi ustvarili nekaj, kar bi nas nadomestilo. Pri Meti so se v tem primeru zelo jasno odločili — to smo videli v njihovih elektronskih sporočilih: 'Lahko bi si pobližje pogledali licenco in to storili zakonito, vendar bi se zadeve preveč počasi premikale, zato nas to ne zanima.' Zato so se raje polastili piratskih kopij. Edina stvar, ki jo lahko zdaj zahtevamo, je nadomestilo in poskrbimo, da bodo v bodoče potrebovali soglasje.
Kakšne bi lahko bile posledice za napredovanje sveta literature?
Nisem prepričana, ker sem ena tistih ljudi, ki gledajo na prehod generativne umetne inteligence v umetniški prostor in si mislim: 'Zakaj to počnemo? Zakaj selimo umetno inteligenco v humanistiko?’ Nekateri bi trdili, da je to orodje, kot sodobna posodobitev čopiča. Toda tudi Photoshop zahteva umetniško znanje – in svojih knjig ne pišem na roko, ampak moram znati pisati, ne glede na to, kolikokrat se gospod Clippy pojavi v eni zgodbi. Skrbi me za vsakogar, ki misli, da ga lahko generativna umetna inteligenca naredi umetnika ali avtorja. Nekako pravite, da tega ne morete storiti brez vmešavanja stroja, in ne vem, zakaj bi to sploh želeli storiti. Tako da sploh ne vem, komu je to orodje dejansko namenjeno.
Piratske kopije filmov, serij, glasbe in knjig so prisotne že dolgo časa in se jih ljudje poslužujejo vsakodnevno. Brez dvoma je to že samo po sebi velika težava, da pa se ustvarja orodje, ki lahko delo nekoga preoblikuje samo v tolikšni meri, da se lahko nekdo podpiše pod delo, ne da bi to osebo lahko obtožili plagiata. Brez dvoma to ni prav in če bi bila sama na njihovem mestu, bi se najverjetneje prav tako odločila za tožbo. Če malce obrnem situacijo, tudi meni ne bi bilo prav, da bi nekdo kopiral moje zapise in jih objavljal pod svojim imenom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar