Foto: Instagram Holly Black
Vprašajte katerega koli predanega oboževalca BookTok-a za priporočilo fantazijske knjige s pridihom romantike in med priporočili bo brez dvoma omenjen tudi roman Okrutni princ pisateljice Holly Black. Holly je skozi leta pisala v različnih kategorijah in žanrih, od otroške fantazijske serije Skrivnost hiše Pajkovski, do njenega prvenca za odrasle The book of night. Najbolj pa je pisateljica znana po trilogiji Ljudstvo zraka, ki jo sestavljajo knjige Okrutni princ, Zlobni kralj in Ničeva kraljica.
Trilogija, ki je bila prvotno izdana januarja 2018, je velik razmah doživela v času pandemije, ko se je očitno ves svet preselil na družbeno omrežje TikTok. Holly je, glede na študijo iz leta 2021, skupaj s Sarah J. Maas in Leigh Bardugo zasedla prva tri mesta najbolj priljubljenih pisateljic na BookTok-u na podlagi ogledov. Trilogija Ljudstvo zraka je postavljena v izmišljeni svet Elfhame, zbor otokov, kjer živijo vile in druga čarobna bitja, ki jih ljudje večinoma ne opazijo. V vseh treh knjigah sledimo Jude, ambicioznemu človeškemu dekletu, vzgojenem v Elfhameu, ki se bori za svoje mesto v brezglavem svetu vil. Njeno iskanje moči in bogastva vključuje tudi romanco s princem vil po imenu Cardan, ki je pravzaprav njen sovražnik.
Judina zgodba se je leta 2019 zaključila s tretjo knjigo, toda na polovici pisanja knjige Ničeva kraljica sta pisateljico presenetila dva manj pomembna lika v zgodbi. Prvič, Judin mlajši brat Hrast, ki je skozi travmatično in zapleteno družinsko zgodovino dedič prestola v svetu Elfhame. Hrast je bil še otrok, ko smo ga bralci prvič spoznali, vendar se je skozi zgodbo znašel v samem središču zapleta. "Dejstvo, da je bila vojna, v središču katere se je nekdo znašel — zavedanje tega in zavedanje, da je družina toliko žrtvovala za nekoga, kakšna je dolžnost te osebe, da pokaže, da je v redu? Kakšna je dolžnost te osebe, da se pretvarja, da je v redu?" je dejala pisateljica in se s tem navezovala na Hrasta.
Potem je tu Suren ali Wren, otroška kraljica brutalnega tekmovalnega ozemlja, ki se na kratko pojavi v zadnjem delu trilogije. "Pisati o tej vrsti strašne, majhne, kraljice, sem pomislila ... 'Kaj pomeni biti tako grozljiva oseba za vse tiste, ki jo obkrožajo, in koliko je v njej strahu?'," je povedala Holly.
Ta dva lika sta pripravila oder za nadaljnjo duologijo, ki se dogaja osem let za točko, kjer se je zaključila zgodba romana Ničeva kraljica. Z veseljem lahko povem (to sem na mojem blogu sicer že razkrila), da bomo v kratkem pri nas lahko prebrali že prvi del te duologije, namreč pri založbi Mladinska knjiga so se odločili za prevod prve knjige, The stolen heir, ki bo v slovenskem jeziku nosila naslov Ukradena dedinja. V izvirniku je ta knjiga izšla lani, zgodbo pa spremljamo skozi Surenine oči, ko prevzame svojo moč, potem ko je povzročila pravi mali tornado v svetu smrtnikov.
Druga knjiga v tej seriji nosi naslov The prisoner's throne, zgodbi pa sledimo skozi Hrastove oči. Bralcem bo ponudila tudi težko pričakovane novice o Jude in Cardanu skoraj osem let po zaključku romana Ničeva kraljica. S to duologijo, ki se je zaključila 5. marca, pa je pisateljica povzročila veliko preglavico bralcem, saj so ostali razpeti med novo odkrito naklonjenostjo do Suren in dolgoletno zvestobo Jude in njeni družini. In Holly je na to dejstvo nadvse ponosna.
V nadaljevanju si preberite kratek intervju, v katerem nas bo pisateljica popeljala skozi nastajanje romana The prisoner's throne, razkrila bo, kako je bilo ponovno pisati o Jude in Cardanu ter koliko navdiha črpa iz prijateljstva z drugimi avtorji fantazijskega žanra.
Kako je bilo pisati zgodbo iz Surenine perspektive, glede na to, da je ona nov lik, ki se je znašel sredi vam že dobro znane zasedbe likov?
Toliko njene zgodbe govori o osebi, ki sebe dela majhno. Zaskrbljena sem bila, ko sem pisala o njej. Strah me je bilo, ker nisem vedela, ali se bodo bralci želeli podati na to novo potovanje. Neprestano sem morala preverjati ali je dovolj aktivna in dovolj prisotna, da ni tako vase zaprta, da bi bila nedostopna. Mislim, da še nikoli prej nisem napisala lika, kakršna je Wren. Spraševala sem se, ali bo ljudem všeč.
Se čutite povezano z Wren?
Sem zelo sramežljiva, anksiozna oseba. Torej, absolutno – pisanje o sramežljivih, tesnobnih osebah ni najlažja stvar, kajti tisto, kar imamo radi pri junakih v knjigah so liki, ki premikajo zaplet. Želimo si like, ki bodo 'pojedli' zgodbo, ne dolgočasnih oseb, ki ne vedo, kaj bi sami s sabo. Toda ustvariti lik in poskrbeti, da bo nekako premaknil zaplet ... je izredno težka naloga.
Zadnja knjiga se konča na vrhuncu s Surenino izdajo. Kako je bilo v nadaljevanju pisati o Jude, izredno priljubljeni junakinji, kot morebitni nasprotnici Suren, ki so jo bralci tako vzljubili?
Težko je, ker kot pisatelj veliko časa poskušaš ugotoviti, kaj se bo zgodilo. Ko pripovedujem zgodbo, sem velik del časa v paniki. Ko se spomniš nekega zapleta, se takpj pričneš spraševati, kolikšno ceno bo določen lik moral zaradi tega plačati. Toda imela sem idejo, kam želim zgodbo popeljati, zato mi je ostalo le še vprašanje, kako to zadovoljujoče izpeljati. Vedela sem, da se želim vrniti v Elfhame. Nevarnost pri tem je, da je tam veliko likov, ki jih imajo ljudje zelo radi in jih zanimajo, želijo jih znova videti in vedeti o njih — vendar je potrebno poskrbeti, da ti liki ne prevzamejo zgodbe, ki je usmerjena v povsem drugo smer.
Zdi se, da so oboževalci razdvojeni med Wren in njim ljubo Jude.
To je super. Vesela sem, če se znajdejo v dilemi. Veseli me, da jih zanima, kako se bo to izšlo. Brez dvoma je čudovit občutek, ko jih držim v napetosti, a zna vse skupaj biti dvorezen meč, saj je težko zadovoljiti vse okuse in želje, nekateri bodo nad razpletom navdušeni, drugi pa so si morda ustvarili nekoliko drugačno sliko in si želijo drugačnega razpleta. Zdi se, da je moj Instagram poln ljudi, ki pravijo: 'Ne škoduj Jude in Cardanu.' Vedno uživam v teh sporočilih.
Kako ste se počutili, ko ste znova pisali o Jude in Cardanu?
Zabavno se je bilo vrniti v njun svet. A če je bil konec prve knjige težak, je konec druge knjige naravnost smešen. To so ljudje, ki so res pametni, zelo močni in vsak izmed njih ima svoje lastnosti, s pomočjo katerih jih prepoznamo. Super bi bilo, če bi lahko le sedeli in spremljali dogajanje, a ima vsak izmed njih pomembne poteze pri razpletu. In to je težko. Vendar je bilo lepo znova videti vse te like toliko let zatem, ko smo se od njih poslovili.
Ali nameravate napisati več knjig, ki se dogajajo v Elfhameu in vključujejo Jude in Cardana?
V romanu The prisoner's throne je ena stvar, o kateri se veliko govori in to je sam zaključek zgodbe. Zakaj? Ker sem zelo jasno razkrila, kaj sledi. Vsekakor in očitno obstaja zgodba, ki se je pričela razvijati čisto na koncu.
Ste veliko aktivni na družbenih omrežjih in BookTok-u?
Sploh ne. Na TikToku sem v življenju objavila le dve objavi. Večinoma se ne vmešavam v pogovore z oboževalci mojih knjig. Rada imam slike oboževalcev, ki jih ustvarjajo na podlagi mojih zgodb, rada imam njihove šale in druge zabavne stvari. Verjamem, da se na družbenih omrežjih dogaja veliko zelo podrobnih pogovorov in prepirov, ki bi bili zame verjetno zelo zanimivi, a vem, da se jim je vsekakor vredno izogniti. Kot pisatelji moramo pisati zase, kot da smo edino občinstvo, ki bomo to delo kdaj zares spoznali. Jaz pa mislim, da bi morali pisati za svoje bralce.
Če se vrnemo k izidu romana Okrutni princ. Kdaj ste opazili, kolikšno raven ljudi je ta serija dosegla?
Po izidu prve knjige so bili odzivi ljudi res zelo zanimivi. Ljudem je bil Cardan všeč veliko bolj, kot sem pričakovala. Res me je bilo strah, saj sem bila prepričana, da ga ne bodo marali. Presenečena sem bila, koliko ljudi se mu je bilo pripravljenih pridružiti na njegovi poti, hkrati pa so mi dali vedeti, da želijo, da trpi. Zelo dobro se spomnim, da sem bila na turneji po Združenem kraljestvu, ko nas je eden od prodajalcev knjig vprašal, kdaj lahko pričakujemo nadaljevanje. Potem je prišel roman Zlobni kralj in veliko ljudi je kupilo to knjigo. Potem pa je prišlo leto 2020 in TikTok je vse obrnil na glavo, v pozitivnem smislu, seveda.
Pomembno je, da vaši pisateljski kolegi preberejo vaša dela. Kako je videti ta dinamika skupine prijateljev?
Živim v Amherstu v Massachusettsu. Tako je Kelly (avtorica knjige The book of love) je eno mesto za mano. In Cassie (Cassandra Clare, avtorica serije Kronike podzemlja) je doma približno pet milj po cesti naprej. Ob pol treh popoldan gremo na sprehod, ker ves čas tičimo skupaj. Pišemo skupaj. Zanimivo je, ker obstaja domneva, da se pisatelji poznamo med seboj, ker ustvarjamo v istem žanru. Jaz sem mnenja, da ljudje, s katerimi se spoprijateljiš, velikokrat niso nujno ljudje, za katere bi drugi domnevali, da se poznajo.
Kako pogosto odkrijete, da ideje prihajajo iz teh odnosov?
Najboljša stvar pri pisatelju je poznavanje drugih pisateljev z moje perspektive. Imeti ta prijateljstva je absolutno najboljša stvar. In del tega je tudi pogovor. Berem romane dveh ljudi in vem, da se bomo o tem pogovarjale, ko ju naslednjič vidim. Resnično se zanašam na svoje prijatelje, da mi bodo povedali, kaj je v redu in kaj ne. V knjigi Book of night sem na primer želela ustvariti odnos med dvema likoma. Napisala sem več različnih prizorov, nato pa sem jih pokazala Kelly in Cassie. Takoj sta mi dali vedeti, da ta odnos ne deluje. Odšla sem, zadevo napisala znova in se vrnila, a sta mi odkrito povedali, da sem zadevo še poslabšala. Tako dolgo se pisala in pisala, dokler mi ni uspelo.
Je v pripravi morda kakšen film ali serija, ki bo posnet po vaših knjigah?
Prišlo je do pogovorov z nekaterimi ljudmi, a ni bilo ničesar dokončnega, ničesar takega, kar bi lahko delila. Stvari se premikajo, samo v svojem tempu. Torej, držimo pesti. Želela bi si videti filmsko ali televizijsko adaptacijo serije Ljudstvo zraka. Mislim, da bi to bilo res zabavno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar