Foto: Knjigarna Felix
Naslov: Ujemi 13
Originalen naslov: Binding 13
Avtor(-ica): Chloe Walsh
Serija: Fantje iz Tommna, 1. knjiga
Žanr: sodobna romanca, športna romanca, od sovražnikov do ljubimcev, romanca za mlade odrasle
Založba: Učila
Leto izida: 2025
Število strani: 704
Kratka vsebina:
Ujemi 13 je prva knjiga nepozabnih ljubezenskih in najstniških zgodb mednarodno uspešne serije Fantje iz Tommna avtorice Chloe Walsh, ki je požela izredno navdušenje na družbenem omrežju tiktok.
Dva najstnika, ki prihajata iz istega okolja in hkrati iz tako različnih svetov, se znajdeta v vrtincu skrivnosti, pričakovanj, nasilja in strahov. Toda ko trčita njuni življenji, nič več ne ostane enako.
Johnny Kavanagh ima vse. Je vzhajajoča zvezda ragbija, pred očmi ima samo športno kariero. Trdno je odločen, da ga na tej poti ne bo nič ustavilo. Še posebej pa ne dekleta. Toda ko se na prestižni zasebni šoli Tommen pojavi novo dekle z žalostnim pogledom in prikritimi modricami, Johnny izgubi svoj samonadzor in osredotočenost.
Shannon Lynch ima vse prej kot lahko in lepo življenje. Kot žrtev medvrstniškega nasilja si na novi šoli želi začeti popolnoma na novo. Se znebiti demonov, ki jo preganjajo. Že prvi dan naleti na razvpitega Johnnyja Kavanagha. Zmedena zaradi svojih občutkov do njega in v želji, da ostane čim bolj neopažena, se kljub temu spet hitro znajde v središču prepirov, nasilja in preizkušanja meja.
Njuno prijateljstvo se razvija v nepredvidene smeri. Johnny in Shannon se znajdeta pred mnogimi ovirami, ki ogrožajo razcvet nekoliko drugačnega razmerja.
Moč prve ljubezni in izjemno pretanjeno pisanje Chloe Walsh sta recept za neustavljivo serijo, ki povzroča pravega knjižnega mačka v obliki večurnega branja in podoživljanja.
Moje mnenje
Ko je ta knjiga prispela v našo knjižnico, je nemudoma pritegnila moj pogled. Ne zaradi naslovnice, niti ne zaradi vsebine, temveč zaradi svoje debeline. Vedno, ko se znajdem pred izbiro med dvema knjigama – eno s 350 stranmi in drugo s tisoč – brez oklevanja posežem po debelejši. Ob tem seveda vedno upam, da bo tudi zgodba dovolj dobra, da bo upravičila svoj obseg. Priznati moram, da je bila knjiga Ujemi 13 pravo presenečenje in niti najmanj podobna temu, kar sem pričakovala. Delovala je kot življenje samo: resnična, mestoma boleče iskrena, njen najlepši del pa je dejstvo, kako pomembno je biti obdan z ljudmi, ki jih imaš rad.
Zgodba ponuja brutalno iskren vpogled v tisti prelomni čas med otroštvom in odraslostjo. Dotika se najstniške ljubezni in prijateljstev, vendar ne olepšuje družinskih težav – namesto tega pokaže tudi moč, ki jo je mogoče najti v njih. Posebnost knjige je v tem, da so prijateljstva in odnosi med brati in sestrami prikazani kot enako pomembni, če ne celo pomembnejši od romantične ljubezni. V določenih trenutkih mi je bil odnos med Joeyjem in Shannon celo bližje kot njen odnos z Johnnyjem.
Pred branjem me je nekoliko skrbelo, da se z liki ne bom mogla povezati, saj so precej mlajši od mene. Običajno raje posegam po knjigah z liki, ki so bližje moji starosti. To je tudi eden redkih vidikov, ki me je pri knjigi zmotil – nizka starost glavnih junakov. Ne zato, ker bi bila zgodba nerealistična, saj verjamem, da se mnogi najstniki znajdejo v podobnih, če ne še težjih situacijah kot Shannon ali Johnny. Če sem povsem iskrena, bi bilo takšno zgodbo težko prepričljivo predstaviti s starejšimi liki, zato sem to med branjem preprosto odmislila. Pisanje je izjemno poglobljeno, zlahka sem se vživela v občutke najstnikov, ki se soočajo z zahtevnimi življenjskimi okoliščinami, hkrati pa z vsakdanjimi izzivi, kot so zaljubljenost, šola in iskanje samega sebe.
Shannon je izjemno krhka oseba, zaznamovana s travmami, ki so jih povzročili vrstniki in lastna družina. Prestala je ogromno in skozi celotno knjigo sem čutila potrebo, da bi jo zaščitila. A hkrati je v njej neverjetna moč, ki se je sama sploh ne zaveda. Z vsako stranjo se mi je srce znova in znova lomilo – povsem jasno je, da si ni zaslužila ničesar od tega, kar mora prestajati. Vesela sem bila, da je v Johnnyju našla nekoga, ob katerem se lahko počuti varno. Občutek varnosti je nekaj, kar mnogi jemljemo za samoumevno, a žal ni dostopen vsem, in prav to spoznanje me je še posebej prizadelo. Ob Shannon sem čutila njeno bolečino, pa tudi drobne trenutke sreče, upanja in strahu. Ni čudno, da jo je Johnny želel zaščititi – enako sem čutila tudi sama. Konec me je ganil do solz in pustil moje srce razbito na tisoče koščkov. Upam, da bo v nadaljevanju končno našla mir, ki ga tako nujno potrebuje.
Johnny je na prvi pogled skoraj idealen fant – ljubeč, zaščitniški in predan. Seveda ima tudi svoje napake, zna biti trmast in včasih tudi precej neprijeten. A kljub temu sem ga vzljubila. Za svojih 17 let je presenetljivo zrel: zvest, pogumen, premišljen in prijazen. Njegovo življenje je navzven popolno – ima družino, denar, status, uspeh v ragbiju, dobre ocene. A tisto, kar ga resnično opredeljuje, je njegov odnos do Shannon. Od prvega trenutka, ko jo je spoznal, ji je stal ob strani, brez obsojanja, vedno pripravljen pomagati. Posebej mi je bilo všeč, kako spoštljiv je bil do žensk nasploh, ne le do nje. Njegova največja strast je ragbi, njegove sanje pa so z njim neločljivo povezane. Tudi bolečina in poškodbe ga ne ustavijo, kar je občudovanja vredno, čeprav ga to hkrati postavlja v nevaren položaj. Edina stvar, ki me je pri njem nekoliko zmotila, je bila njegova dolgotrajna neodločnost glede čustev do Shannon. Nenehno se je obremenjeval z njuno starostno razliko, ki se mi iskreno ne zdi problematična. Sčasoma je to vendarle presegel – za kar sem bila res hvaležna.
Čeprav zgodba ne temelji na tipični romantični dinamiki, polni strasti in fizične bližine, je med Shannon in Johnnyjem ves čas prisotna močna, skoraj otipljiva privlačnost. Bolj ko sem ju spoznavala, bolj sem verjela, da sta ustvarjena drug za drugega. Njuna ljubezen je tista nedolžna, najstniška – polna metuljčkov, negotovosti in pretiranega razmišljanja, a hkrati iskrena in globoka. Ob njiju so se mi prebudili spomini na lastna najstniška čustva.
Posebno mesto v zgodbi zavzemajo tudi prijateljski odnosi. Skupina, ki jo sestavljajo Gibsie, Johnny, Shannon, Lizzie in Claire, deluje izjemno pristno. Njihova povezanost je otipljiva – zlahka sem si jih predstavljala, kako skupaj preživljajo čas, se smejijo, zabavajo, a znajo biti tudi resni, ko je to potrebno. To je tista vrsta prijateljstva, ki si jo želi vsak: iskrena, brez zadržkov, polna podpore in razumevanja.
Claire in Gibsie sta bila še posebej prikupna. Njuni dialogi so bili zabavni in hkrati polni topline, njuna naklonjenost pa očitna. Z veseljem bi prebrala njuno zgodbo. Gibsie je izstopal kot izjemen prijatelj – vedno pripravljen pomagati, vedno prisoten, ko ga kdo potrebuje.
In potem je tu Joey. Njegova zgodba me je še posebej prizadela. Kot starejši brat, ki je moral prezgodaj odrasti in prevzeti odgovornost za svoje brate in sestre, nosi na sebi ogromno breme. Njegova bolečina je tiha, a globoka, in prepričana sem, da še nismo videli vsega, kar skriva v sebi. Iskreno upam, da bo tudi on v nadaljevanju dobil konec, ki si ga zasluži.
Čeprav me je sprva skrbela dolžina knjige, se je izkazalo, da je bilo število strani popolnoma upravičeno. Med branjem mi niti za trenutek ni bilo dolgčas – zgodba me je posrkala vase že od prvih strani naprej. Dogajanje je bilo nenehno, prepleteno s čustvi, ki so me držala v napetosti do samega konca. Johnny in Shannon sta zame postala neprecenljiva lika, a brez stranskih junakov zgodba ne bi bila niti približno tako močna. Prav vsak lik je prispeval svoj del k celoti, zaradi česar komaj čakam na nadaljevanje.
Ujemi 13 ni le zgodba o najstniški ljubezni, temveč predvsem zgodba o preživetju, moči in iskanju svetlobe v najtemnejših trenutkih. Gre za knjigo, ki te ne pusti ravnodušnega – te prizadene, razjezi, gane in na koncu pusti z zlomljenim srcem. Čeprav ni lahkotno branje, je izjemno vredno vsake strani, saj te opomni, kako pomembni so ljudje, ki stojijo ob nas, in kako močni smo lahko, tudi ko se tega sploh ne zavedamo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar